Skrajneži so Islamsko državo razglasili na ozemlju Sirije in Iraka. Foto: Reuters
Skrajneži so Islamsko državo razglasili na ozemlju Sirije in Iraka. Foto: Reuters
Begunski center
Jezidski begunci so nastanjeni v začasnih zatočiščih. Foto: Reuters
Pešmerge
Kurdske sile so skrajnežem zadale nekaj porazov, a brez podpore ameriških zračnih napadov se to verjetno ne bi zgodilo. Foto: Reuters

Posebni predstavnik ZN-a za Irak Nikolaj Mladenov je dejal, da je izredno zaskrbljen nad poročili glede razmer za prebivalce mesta, ki je v obroču sunitskih skrajnežev že dva meseca.

Mesto je brez elektrike in pitne vode, primanjkovati pa je že začelo hrane in zdravil. Večina prebivalcev mesta je pripadnikov šiitske turkmenske manjšine, ki so sunitske skrajneže odpadniki.

"Razmere za prebivalce Amerlija so obupne in zahtevajo takojšen odziv, da bi preprečili morebiten pokol," je dejal Mladenov v izjavi za javnost in mednarodno skupnost pozval, da skupaj z iraškimi oblastmi prepreči tragedijo.

Najvplivnejši iraški šiitski klerik ajatola Ali Sistani je v petek izrazil zaskrbljenost zaradi trpljenja prebivalcev mesta Amerli. Po besedah prebivalcev, v mestu naj bi jih bilo okoli 20.000, so morali sami organizirati obrambo pred skrajneži, saj od zunaj niso dobili nobene pomoči.

Razseljenih več kot milijon Iračanov
Številni se bojijo, da se bo ponovila usoda Sindžarja, mesta na severu Iraka, ki so ga morali po prihodu skrajnežev v naglici zapustiti pripadniki jezidske manjšine. Ti so za Islamsko državo "častilci hudiča".

Na tisoče jezidov se je moralo umakniti na bližnjo goro Sindžar, kjer so životarili v nemogočih razmerah, z vseh strani obkoljeni od skrajnežev.

Njihova kalvarija se je končala šele z ameriškimi letalskimi napadi na položaje skrajnežev, s čimer je bilo jezidskim beguncem omogočeno, da se prebijejo na varno v avtonomno iraško pokrajino Kurdistan. Predtem so jim na goro iz zraka dostavljali pomoč v hrani in vodi.

Zaradi napadov Islamske države je v Iraku razseljenih že 1,2 milijona prebivalcev, med njimi največ pripadnikov verskih in etničnih manjšin, ki jih skrajneži postavijo pred izbiro, da se spreobrnejo v islam, v nasprotnem primeru pa jim grozi usmrtitev.

Napadi v Kirkuku in Bagdadu
V eksplozijah treh avtomobilov bomb v Kirkuku na severu Iraka je bilo ubitih 20 ljudi, 65 je bilo ranjenih. Eksplozije so odjeknile skoraj istočasno; prvi dve na gradbišču zgradbe, ki so jo varnostne sile uporabljale za opazovalnico, tretja pa ob vhodu na tržnico.

Predtem se je pred sedežem obveščevalne službe notranjega ministrstva v Bagdadu razstrelil samomorilski napadalec v avtomobilu, polnem razstreliva. Umrlo je najmanj šest ljudi, ranjenih je bilo 32. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče, običajno pa takšne napade izvajajo sunitski skrajneži, tudi tisti, ki so povezani z Islamsko državo (IS).

Kurdske sile ob pomoči ameriških letalskih napadov počasi znova zavzemajo območja na severu države, ki so jih izgubile med ofenzivo skrajnežev na začetku junija. Iraške varnostne sile so po drugi strani precej manj uspešne pri ponovnem osvajanju izgubljenega ozemlja.