Zunajsodne poboje med 12. marcem in 19. junijem so izvedle vladne sile, različne milice in uporniki, ugotavlja poročilo, ki so ga pripravili na podlagi pogovorov z okoli 90 ljudmi, ki so se pred nasiljem zatekli v Angolo. V pobojih so sodelovali tudi otroci vojaki, še navaja poročilo.

Med 251 žrtvami je tudi 90 ljudi, ki so umrli v napadu na bolnišnico v vasi Cinq.

Med 62 otroki, ki so umrli v pobojih, jih je bilo 30 mlajših od osmih let. Za sedem žrtev med otroki sta po navedbah ZN-a odgovorni vojska in obveščevalna služba DR-ja Kongo. Šest jih je ubila uporniška skupina Kamuina Nsapu, 49 mladoletnih oseb pa je bilo žrtev milice Bana Mura, poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP. V vseh zločinih, ki jih je zagrešila milica Kamuina Nsapu, so sodelovali tudi otroci vojaki, stari od sedem do 13 let, še navaja poročilo.

Po navedbah vodje oddelka za zahodno in osrednjo Afriko pri komisariatu Scotta Campbella je od začetka konflikta septembra lani v Kongu umrlo 500 otrok.

Ljudi zažgali žive
"Preživeli so govorili o krikih ljudi, ki so jih žive zažgali, o gledanju bližnjih, ki so jih lovili in ubili, ter o svojem begu," je visoki komisar za človekove pravice Zeid Rad Al Husein zapisal v izjavi za javnost.

"To prelivanje krvi je vse bolj grozljivo, saj se zdi, da so ljudje vse pogosteje žrtve zaradi njihove etnične pripadnosti," je poudaril komisar, ki je vladi DR-ja Kongo poslal "zelo resno opozorilo". Pozval jo je, naj "nemudoma ukrepa in prepreči, da bi to nasilje postalo etnično čiščenje večjega obsega".

Konflikt v regiji v osrednjem delu države je izbruhnil septembra lani, potem ko je bil v spopadih ubit vodja plemena Kamuina Nsapu. Smrt je sprožila stopnjevanje nasilja, v katerem je umrlo 3.300 ljudi, 1,4 milijona ljudi pa je bilo razseljenih. Do zdaj so našli 80 množičnih grobišč.