Število žrtev ni dosežek iz kakšne računalniške igre, temveč povzetek vojaške kariere Brandona Bryanta, ki ga je ob prebiranju dosežkov in statistike letalskega bojevanja z več kot 6.000 ur letenja z "brezpilotnim letalom" pretresel do kosti.

Travme vojne, ki jo je krojil prek zaslonov
27-letni nekdanji pripadnik letalstva ZDA Brandon Bryant s svojimi izpovedmi razkriva mračnjaško naravo vojskovanja 21. stoletja - bojevanje in ubijanje z "droni" oz. "troti", ki na daleč res spominja na video računalniško igro, kot je Call of Duty. Nekdanji vojak, ki je soupravljal tihe morilce iz višav, se po odhodu iz vojske bori z depresijo, nočnimi morami in vsemi posledicami posttravmatskega stresa.

Vojskovanje z brezpilotnimi letali, ki jih iz ameriških vojaških oporišč v ZDA upravljajo nevidni vojaki, je v zadnjih dneh postalo tarča organizacij za človekove pravice, ki želijo zaradi tega spraviti ZDA pred sodišča. Zdaj je pomembno poglavje v tej sporni zgodbi dodal še vojak Bryant, čigar izpoved je prvi objavil nemški Spiegel. Nato je imel intervju na NBC-ju, a zdaj močno odmeva njegov poglobljen in obširen portret v reviji GQ.

"Kri se zelo hitro hladi"
Bil je med prvimi izbranci, ki so postali pionirji moderne vojne z razdalje. Po opravljenem urjenju je leta 2007 napočil čas za prvi uboj. Sedel je v močno klimatiziranem črnem zabojniku sredi puščave v Nevadi. Njegov "plenilec" je oprezal za trojico moških v Afganistanu, videti so bili kot običajni Afganistanci, domnevno orožje pa mu je delovalo bolj kot pastirske palice. V slušalkah je zaslišal ukaz za strel, pilot je pritisnil na sprožilec in pametna bomba je sledila laserskemu snopu, ki ga je proti trojici na prašni cesti deset tisoč kilometrov stran usmerjal Bryant.

Rakete Hellfire so zadele cilj, Bryant pa je posledice opazoval na zaslonu, ki je prikazoval infrardeče posnetke akcije.

"Dim se je razkadil in okoli kraterja so bili raztreseni ostanki dveh moških. In tam je bil tretji, ki mu je desno nogo odtrgalo nad kolenom. Obrača se naokoli, iz njegove noge šprica kri in pada na tla. Kri je topla, a ko pade na tla, se zelo hitro ohladi, luža krvi se hitro shladi. Dolgo je umiral in jaz sem ga samo opazoval. Opazoval sem, da je postal enake barve kot zemlja, na kateri je ležal."

Usmerjal laser na zaukazane cilje
Na začetku je bil prevzet nad veliko igro, a hitro je ugotovil, da ko je v službi in 12 ur na izmeno upravlja svoj "trot", postane zombi. Brezčustven pilot, ki se je poistovetil z robotom in z njim seje smrt v Afganistanu, Iraku ... kjer koli so mu ukazali nadrejeni. Brandon Bryant je bil usmerjevalec oz. vojak, zadolžen za opazovanje in preučevanje terena, ter usmerjevalec laserja, s katerimi vodijo izstrelke do ciljev. Desno ob njem je sedel pravi pilot, ki je upravljal "trot" in njegove letalske funkcije, hkrati pa tudi pritiskal na sprožilec.

Na koncu lovil "velike živine"
Nad dvojico v zelenih pilotskih uniformah, ki sedi v zabojniku, polnem zaslonov, bdijo nadrejeni, ki jih slišijo samo v slušalkah ali pa si z njimi dopisujejo prek spleta. O tarčah je prva leta malo vedel, samo da so uporniki, talibani, skratka hudobneži. Po letu, preživetem v Iraku, kjer je prav tako upravljal brezpilotna letala, je napredoval v skrivnostno letalsko bazo Clovis v Novi Mehiki. Tam je postal del skupine najboljših, ki so lovili tallibanske poveljnike in najvidnejše pripadnike Al Kaide, ki so jih tudi veliko bolje predstavili in spoznali.

Zavrnil bonus in se vrnil v Montano
Ubijanje na daljavo je zahtevalo davek: neki sodelavec je po vsaki uspešni misiji spil po steklenico viskija, sam Bryant je začel prebirati knjige s področja znanstvene fantastike in naletel na Isaaca Asimova in njegovo pravilo, da robot ne sme poškodovati človeškega bitja.

Po skoraj šestih letih ždenja v zaslone, nadzorovanja streh, cest, tržnic in ljudi ter predvsem ubijanja "sovražnikov" je imel Bryant dovolj. Spomladi 2011 je zavrnil podaljšanje pogodbe, po kateri bi mu za nadaljne vojskovanje s "troti" pripadel bonus 80.000 evrov.

Spregovoril in postal tarča posmeha
Ob odpustu so mu predali dokument, v katerem so bile povzete vse njegove naloge. V 6.000 urah letenja je tako neposredno ali posredno pripomogel k uboju 1.626 sovražnikov. Številka, ki ga je dokončno zlomila. Po pijanskih izpadih v domači Montani je s pomočjo matere le našel pomoč pri veteranskih organizacijah in je zdaj odločen nadaljevati študij. Ker je spregovoril o boju vojaka 21. stoletja, so mu hrbet obrnili številni kolegi, na spletu je postal tarča posmeha "kavčarjev". "Naša vojna ni videoigra."