Kot je dejala županja iz vrst socialistov, bodo zgradili sprejemni center in zatočišče za begunce, s čimer bodo nadomestili začasna taborišča, ki jih redno zapirajo zaradi zdravstvenih razlogov. "Ne moremo več dopuščati humanitarnih in sanitarnih razmer, v katerih so migranti," je po poročanju Al Džazire dejala županja. V pariški center naj bi nastanili nekaj sto brezdomnih beguncev.

Od začetka leta 2015 je zatočišče v Parizu poiskalo 8.000 prebežnikov, pri tem pa jim pomagajo tamkajšnja društva in oblasti, so sporočili iz urada županje. Anne Hidalgo je dejala, da je državne oblasti večkrat opozorila na razmere v Parizu, a da še vedno čaka na odgovor. "Pariz ne bo stal križem rok, medtem ko postaja Sredozemlje pokopališče beguncev," je po poročanju Guardiana dejala županja.

Česar ni storila država, bo storil Pariz
Po njenih besedah država ni zagotovila dovolj sredstev, da bi lahko begunce ustrezno pričakali. "Stvari bomo vzeli v svoje roke," je dejala županja in dodala, da mestne službe iščejo ustrezen kraj na severu mesta. Prvi begunski sprejemni center v Parizu bi bil lahko zgrajen v dveh mesecih, izpolnjeval pa naj bi vse zahteve Združenih narodov.

Kot vzor je županja postavila taborišče, sestavljeno iz montažnih hišic v kraju Grand-Synthe na severni francoski obali. Odprto je bilo marca, vodi pa ga človekoljubna organizacija Zdravniki brez meja.

Nasprotovanje premožnega dela mesta
Načrti za drug uradni begunski center v premožnem 16. okrožju, kamor naj bi poleti nastanili 200 prebežnikov brez sredstev, so medtem povzročili močan odpor Parižanov, peticijo zoper center pa je podpisalo več kot 50.000 ljudi.

Kot je za Le Monde dejal desnosredinski župan okrožja Claude Goasguen, so prebivalci najeli najmanj 30 odvetnikov za nasprotovanje omenjenim načrtom.

Pariška policija je že izpraznila šotorišča v mestu, kjer je okoli 1.600 ljudi. Številni izmed njih gredo v nastanitvene centre, a šotorišča se pogosto čez nekaj tednov spet pojavijo.

Podrli del Džungle
Februarja so oblasti kljub protestom človekljubnih organizacij podrle južni del begunskega taborišča v Calaisu, imenovanega Džungla. V taborišču je po podatkih tamkajšnjih oblasti živelo 800, po podatkih aktivistov pa 3.000 beguncev. Nekateri izmed njih so se zatekli v prej omenjeni center v kraju Grand-Synthe.

Evropska mesta so postala zatočišča za prebežnike, improvizirana šotorišča v parkih, vrtovih in na postajah ali pod nadvozi pa so postala običajen, četudi kratkotrajen pojav. V nekaterih mestih, med drugim v Atenah, na Dunaju in v Stockholmu, so zgrajena uradna državna taborišča.

Avstrija zapira vrata beguncem
Avstrija se medtem pripravlja, da bo zaprla vrata za begunce z izrednim odlokom, je dejal novi avstrijski kancler Christian Kern. Letos je v državo prišlo šele 11.000 prosilcev za azil. V skladu s kvotami, ki jih je Dunaj uvedel februarja, naj bi Avstrija sicer letos sprejela 37.500 prosilcev za azil.

Izvajanje odloka bo pomenilo, da Avstrija na mejah ne bo več sprejemala prošenj za azil, kdaj naj bi začel veljati, pa bo po kanclerjevih besedah odvisno od razmer. Kern je namignil, da je dogovor med EU-jem in Turčijo o upravljanju migracijskih tokov pod vprašajem in da poleti pričakujejo več prošenj za azil.