Po 24 letih se je v Madridu zgodilo skorajda nepredstavljivo, končala se je vladavina Ljudske stranke, sedež županje španske prestolnice pa je zasedla 71-letna nekdanja vrhovna sodnica Manuela Carmena, ki je prišla iz protestnega gibanja. Njena stranka Ahora Madrid (Madrid zdaj) je sklenila koalicijo s socialisti in omogočila, da je Carmena tudi uradno postala županja Madrida in tako po letu 1991 postala prva levo usmerjena županja prestolnice.

Ljudska stranka po 24 letih izgubila Madrid
Stranka Ahora Madrid se je rodila iz protestnega gibanja Indignados (Ogorčeni) in je povezana z novo špansko levo stranko Podemos. Ahora Madrid je pravzaprav koalicija manjših levičarskih strank, ki je na lokalnih volitvah v mestnem svetu prejela 20 od skupno 57 sedežev. Sedež več v madridskem mestnem svetu je sicer osvojila konservativna Ljudska stranka, ki je v španski prestolnici vladala že od leta 1991, a je njihovi kandidatki za županjo Esperanzi Aguirre ob podpori sedmih poslancev iz desnosredinske skupine Ciudadanos (Meščani) zmanjkal en glas do večine 29 mestnih svetnikov. Koalicija Ahora Madrid je nato sklenila koalicijo s socialistično stranko (PS) in si tako zagotovila zadostno večino za Carmenino vladanje.

Nova madridska županja je prisegla prejšnjo soboto. Napovedala je, da bo eden njenih prvih ukrepov ta, da bo preprečila nasilne izselitve ljudi, odklapljanje vode in elektrike, špekulativnim nepremičninskim skladom pa je napovedala zvišanje davkov na prazna stanovanja. Obljubila je tudi boj proti korupciji, razvoj javnega mestnega prevoza, povečanje subvencij za revne družine in znižanje svoje plače na položaju županje za več kot polovico, na 45.000 evrov na leto. Obljubila je tudi, da se bo spopadla z brezposelnostjo, ki je v Madridu kar 16-odstotna, številni zaposleni pa ne zaslužijo dovolj, da bi se prebili skozi mesec.

Že v mlajših letih politična aktivistka
V času režima diktatorja Francisca Franca je bila Carmena članica komunistične stranke in naj bi sodelovala pri enem najbolj trdovratnih odporniških gibanj proti Francu. Zaradi političnega aktivizma so jo izključili iz univerze, nekaj časa je preživela v zaporu, za las pa se je izognila smrti, ko je desno usmerjena teroristična organizacija Trojni AAA aprila leta 1977 v Madridu ubila nekaj njenih kolegov, odvetnikov za človekove pravice. Pozneje je postala vrhovna sodnica.

Carmena se je leta 2010 upokojila kot sodnica in odprla trgovino z otroškimi oblačili, ki so jih šivali nekdanji obsojenci. Ko jo je Pablo Iglesias, predsednik stranke Podemos, prvič prosil, če bi vodila koalicijo Ahora Madrid, ga je zavrnila, a je nato meseca marca le privolila in se podala v politične vode. Razen tega da je Carmeno, ki je bila v času Francove diktature aktivistka za delavske pravice, podprl Podemos, je dejala, da sama sebe ne povezuje z nobeno stranko. Novinarjem je povedala, da upa, da bo resnično spremenila način vodenja politike v španski prestolnici. "Ne bomo vladali le za tiste, ki so glasovali za spremembe, ampak tudi za tiste, ki v spremembe ne verjamejo," je dejala.

"Vladati želimo tako, da poslušamo"
Že njena kampanja je bila drugačna od tradicionalnih predvolilnih kampanj. Odpovedala se je namreč vsem zborovanjem in se raje v manjših skupinah dobivala s prebivalci Madrida oz. njihovimi predstavniki ter jih skušala tako slišati in razumeti njihove tegobe. "Zavrnili smo zborovanja in se raje srečevali s prebivalci mestnih okrožij. Mi nismo hoteli govoriti, besedo smo dali ljudem," je povedala v enem od intervjujev in tudi po prisegi dejala: "Zdaj smo v službi prebivalcev Madrida. Vladati želimo tako, da poslušamo. Želimo, da nas imenujejo s prvimi imeni".

Carmena je vztrajala, da se bo v službo vozila z metrojem, kot je to počela do zdaj, in ne bo uporabljala uradnega županskega avta. In na svoj prvi dan je naredila prav to, v službo se je odpeljala z metrojem in s tem požela odobravanje od svojih someščanov, ki so jo zadovoljno pozdravljali in ji želeli vse dobro na novem delovnem mestu.

Na čelo Barcelone 41-letna aktivistka
Podobno kot Carmena v španski prestolnici je tudi v drugem največjem španskem mestu Barceloni na oblast prišla županja Ada Colau, ki je bila na čelu koalicije Barcelona En Comú, ki jo prav tako podpira Podemos. Koaliciji Barcelona En Comú za večino sicer manjka deset sedežev v mestnem svetu, zato bo morala ves čas sklepati zavezništva, a so koalicijo in Colaujevo podprli tako levo usmerjena stranka ECR kot socialisti. "Velika hvala civilni družbi, ki je iz nemogočega naredila mogoče," je ob prisegi dejala nova županja Barcelone.

41-letna Ada Colau je zaslovela kot aktivistka, ki se je zavzemala za pravice lastnikov stanovanj, ki so jih prisilno izseljevali, in tudi v svojem županskem mandatu napoveduje, da bo ustavila deložacije in privatizacijo javnih storitev, znižala bo cene elektrike in zagotovila minimalno plačo v višini 600 evrov. Tudi sama si bo župansko plačo znižala na 2.200 evrov mesečno in obljublja, da bodo privilegiji, kot je službeni avto, stvar preteklosti. Prvi dan se je tako na novo delovno mesto, na veliko zadovoljstvo someščanov Barcelone, enako kot njena madridska kolegica, odpravila z metrojem.

Pred Barcelono številni izzivi
A Colaujevo čaka precej zahtevno delo na čelu barcelonskega mestnega sveta. Že med kampanjo je dejala, da je neenakost eden največjih problemov tega drugega največjega španskega mesta. "V zadnjih štirih letih se je neenakost med najbogatejšimi in najrevnejšimi prebivalci mesta povečala za več kot 40 odstotkov," je povedala nova županja in dejala, da se je povprečni dohodek v nekaterih soseskah povečal za kar šestkrat, medtem ko se v drugih soseskah spopadajo z brezposelnostjo, deložacijami in nezmožnostjo plačevanja računov. "Neenakopravno mesto je negotovo mesto," je povedala.

Drugi problem, s katerim se bo morala spopasti županja, pa je turizem. V zadnjih letih se je število turistov v Barceloni povečalo z 1,7 milijona na leto leta 1990 do 7,5 milijona turistov v letu 2013. Barcelona je tretje najbolj obiskano mesto v Evropi, saj ga letno obišče kar štirikrat več ljudi, kot ima prebivalcev. Več let je bilo to slišati kot zgodba o uspehu: turisti so v mestu puščali več kot 12 milijard evrov na leto in tako podprli več kot 100.000 delovnih mest. A težave zaradi hrupa, nelegalne mreže ponudbe stanovanj in visokih cen najemnin so neusahljivi tok turistov spremenile v breme, ne v prednost.

Je začetek političnih sprememb v Španiji obet za parlamentarne volitve?
Imenovanje obeh žensk na najvišji mesti v Madridu in Barceloni je pomembna zmaga za stranko Podemos, sestrsko stranko grške Sirize, ki je nastala lani zaradi nezadovoljstva z vladno varčevalno politiko, in napoveduje konec tradicionalnega dvostrankarskega sistema v Španiji. Sklepanje kompromisov in koalicij med strankami je bilo namreč za Španijo, kjer sta se zadnjih 40 let na oblasti menjavali Ljudska stranka (PP) in socialistična stranka (PSOE), do zdaj popolnoma nepredstavljivo, a bo, kot vse kaže, postalo praksa.

Tokratne lokalne volitve so torej prinesle začetek sprememb v španskem političnem sistemu in očitno napoved za prihajajoče novembrske parlamentarne volitve. Po šestih letih hude gospodarske krize in številnih korupcijskih škandalih, kamor so bili vpleteni predstavniki uveljavljenih političnih strank, so se volivci, naveličani vladne varčevalne politike, odločili, da je prišel čas za nove obraze. Bodo Španci nove obraze podprli tudi na parlamentarnih volitvah in bodo politični novinci dobili vodilne položaje v državi? Odgovore bomo dobili pozno jeseni.

Brina Tomovič