^{junij 2018 | nazaj}

Evropsko sodišče za človekove pravice je mednarodno sodišče, ki obravnava pritožbe posameznikov in meddržavne pritožbe pri domnevnih kršitvah pravic, ki jih določa Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (Konvencija). Slovenija je Konvencijo sprejela leta 1994, takrat so torej posamezniki dobili možnost tožbe proti Sloveniji na ESČP.

Kako deluje ESČP

Na ESČP najprej ugotavljajo dopustnost pritožbe iz formalnih ali vsebinskih vidikov, pritožba je lahko tudi izbrisana iz seznama zadev, ker ni izpolnjevala pogojev za obravnavo (npr. neaktivnost pritožnika) ali je bila zadeva rešena s poravnavo. V večini pritožb, ki izpolnjujejo pogoje, ESČP izda sodbo, v kateri ugotovi ali so bile kršene človekove pravice ter določi znesek pravičnega zadoščenja in stroškov, ki jih mora obsojena država izplačati pritožniku. V primeru ugotovitve sistemskih kršitev človekovih pravic lahko ESČP državi naloži tudi obvezo, da sprejme zakonsko podlago v domačem pravnem redu. V Sloveniji poznamo tri takšne primere - izbrisane, devizne varčevalce in sojenje v razumnem roku.

Slika Slovenije pred ESČP

Od sprejetja Konvencije v 1994 pa do konca leta 2017 je bilo na ESČP proti Sloveniji vloženih 9.238 pritožb. ESČP je spoznalo za nedopustne ali izbrisalo iz seznama zadev 8.763 pritožb, sodbo pa je izdalo v 353 primerih. V letu 2018 je ESČP s sodbo odločilo še v treh primerih. Slovenija je do junija 2018 bila spoznana za krivo kršitve vsaj ene človekove pravice v 332 primerih, kar predstavlja 93 % vseh sodb proti državi.

^{Vir: na podlagi podatkov ESČP (Overview 1959-2017)}

Vsota, ki jo je Slovenija doslej plačala zaradi sodb ESČP in poravnav, znaša 4.503.467,27 evrov. V ta znesek so vključene odškodnine in stroški postopkov. Če pa k temu prištejemo še stroške zunanjih odvetniških pisarn, ki jih je Slovenija najela za zastopanje pred ESČP v primeru “hrvaških varčevalcev” in “bosanskih varčevalcev” se ta znesek poveča za 3.595.412 evrov - in torej znaša skupno 8.098.879,27 evrov.

Za celotno sliko plačil po sodbah ESČP moramo prišteti tudi odškodnine izbrisanim in devizne vloge. V sodbah “Kurić in drugi proti Sloveniji” (izbrisani) in “Ališić in drugi proti državam naslednicam” (neprenesene devizne vloge, bosanski varčevalci) je namreč ESČP Sloveniji naložilo sprejem ustrezne zakonske podlage za ureditev sistemskih kršitev človekovih pravic. Pri izbrisanih je tako Slovenija sprejela Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva in doslej izplačala 20.610.881,69 evrov odškodnin. Pri neprenesenih deviznih vlogah je Slovenija sprejela Zakon o načinu izvršitve sodbe ESČP, na podlagi katerega je doslej izplačala 266,4 milijona evrov. Predvidoma pa bo morala plačati še približno 60 milijonov evrov, to pa pomeni, da bo na koncu skupni znesek izplačanih deviznih vlog znašal dobrih 326 milijonov evrov.

Koliko je Slovenija plačala doslej zaradi sodb ESČP

Če torej seštejemo vsa plačila, ki jih je Slovenija doslej plačala na osnovi sodb ESČP, se pravi za dolgotrajne sodne postopke, stroške zastopanja, poravnave, izbrisane in devizne varčevalce - znaša skupna vsota izplačil iz državnega proračuna 295.644.418,49 evrov.

DOLGOTRAJNI POSTOPKI	IZBRISANI	DEVIZNI VARČEVALCI	SOJENJE BREZ OBRAVNAVE	ODPRTI POSTOPKI