Skoraj dve desetletji od prve odločbe inšpekcije

Na nelegalnem odpadu avtomobilskih delov na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani se odpadki odlagajo že najmanj dve desetletji. Prvo odločbo o nepravilnostih je okoljska inšpekcija izdala že pred 18 leti. Nedavno so odpadki v razmaku dobrih dveh tednov dvakrat zagoreli. Policija vzrok in okoliščine požarov še preiskuje. Zaradi povzročanja nevarnosti je tožilstvo zoper nekdanjega najemnika zemljišča, ki naj bi z odlaganjem odpadkov nadaljeval tudi po zaprtju podjetja in po odpovedani najemni pogodbi, Rina Jasharija, vložilo obtožnico. A odpadki so še vedno tam. Kazni, ki jih je Jashariju naložila republiška inšpekcija pa ostajajo neporavnane. Gre za klasičen primer izigravanja zakonodaje, je prepričan Gregor Klemenčič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje: “Vlada in okoljevarstvene organizacije so si enotne glede vzroka – neučinkovit nadzor, za katerim stojijo imena in priimki inšpektorjev, ki so te primere obravnavali, a nikoli odgovarjali.” Uroš Macerl iz okoljevarstvenega društva Eko krog je v oddaji ostro obsodil nezainteresiranost države za pregon okoljskega kriminala.

Lokalna politika in plovba po Ljubljanici

Solastnik propadlega Jasharijevega podjetja Avtodeponija je Franc Fridrih, še danes sta oba solastnika Inštituta za predelavo in reciklažo. Jashari in Fridrih sta kandidirala tudi na volitvah za svete četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana. To pa še ni vse: skupaj sta imela v lasti dva čolna za turistične prevoze po Ljubljanici. Fridrih, sicer avtoklepar, nam je v kratkem telefonskem pogovoru povedal, da z Jasharijem več ne sodeluje: “Nimam jaz z njim nič. Kaj imam jaz zdaj z njim? Jaz sem se ga komaj losal,” je bil v odzivu kratek Fridrih.

Ena od treh lastnic zemljišč deponije je tudi ljubljanska občina. Ta je svoj del zemljišča v preteklih tednih že sanirala in odpeljala odpadke. Če ji ostali lastniki prodajo svoja zemljišča, je pripravljena sanirati tudi njihova zemljišča. MOL je zemljišča v občinskem prostorskem načrtu že pred leti namenil za gradnjo stanovanjskega naselja Vrtno mesto Sibirija Sever. Na zemljiščih čez cesto pa naselje Vrtno mesto Sibirija. Prav ta zemljišča je imela do leta 2007 v lasti Electa, nato pa jih je prodala Hypo banki in od nje vzela nazaj v najem. Pomenljivo je, da je bil sedež podjetja in inštituta dvojca Jashari-Fridrih prav v stavbi na tem zemljišču. Direktor Elect, Damijan Janković, danes pravi, da omenjenega dvojca ne pozna in da za uporabo stavbe ali zemljišč z njunima podjetjema niso imeli sklenjene nobene pogodbe.

Bale odpadkov brez okoljevarstvenih in občinskih dovoljenj

Odpadki pa se kopičijo tudi na drugih mestih po državi. Takšen primer smo našli na Jesenicah, kjer zasebno podjetje na občinski parceli shranjuje preko 9400 ton balirane tako imenovane lahke frakcije. Namesto, da bi ta zgorela v sežigalnicah, so jo pred leti plameni zajeli že na Jesenicah. Dovoljenj za shranjevanje podjetje Ekogor, sicer občinski koncesionar za mehansko predelavo mešanih komunalnih odpadkov, nima, ne od občine, ne od države. Podjetje je državi že poravnalo 33 500 evorv kazni, ki jih je izrekel republiški inšpektorat, vendar bal z odpadki še vedno ni odstranilo. Lastnik Ekogorja je podjetje Publikus, ki pa ga posredno obvladuje Slavko Hrženjak. Publikus identične balirane odpadke odlaga tudi ob zbirnem centru v Suhadolah pri Komendi. “Dejstvo je, da sam sistem ne deluje, ni zaprte zanke od nastajanja, zbiranja, obdelave odpadkov in do končne dispozicije, da se, kar se ne da reciklirati, pošlje v sežig. Tega v Sloveniji v vseh teh letih nismo zagotovili,” ključno težavo takšnih odpadkov opiše Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Inšpekcija z odločbami podaljšuje tudi roke za odstranitev bal. Prav tako se Občina Jesenice z Ekogorjem dogovarja za plačilo simbolične odškodnine za uporabo občinske parcele. A del predlaganega dogovora je tudi rok, da mora Ekogor bale odstraniti v treh letih. Napredek ali le dovoljenje za uporabo občinske parcele za nadaljnja tri leta?

Čeprav gre v tem primeru za težave na občinski ravni, bi tu morala vskočiti država, pravi okoljevarstvenik Uroš Macerl: “Okoljsko ministrstvo bi moralo določiti jasna pravila za ravnanje z odpadki. Teh pravil bi se morali držati tako proizvajalci odpadkov kot družbe za ravnanje z odpadki. Že po šestih mesecih bi se na koncu moral videti rezultat in če ta rezultat ne bi bil dober, je dejstvo: ali je načrt slab ali pa tisti, ki bi se ga morali držati, goljufajo. “

Ključna vloga lokalne skupnosti

Da je za spremembe izjemnega pomena neformalni nadzor civilnih iniciativ in okoljskih organizacij, še posebej, kjer formalni inšpekcijski odpove ali ničesar ne doseže, lahko vidimo skozi primer sanacije nekdanjega dnevnega kopa Bukove gore z elektrofiltrskim pepelom in materialom iz njega. To je Rudnik Trbovlje-Hrastnik, v likvidaciji, zaključil po glasnih pozivih okoljevarstvenikov in tudi občinskih svetnikov. Lanskega novembra je namreč šele po več letih znanih analiz, ki so ugotavljale previsoke vrednosti nekaterih škodljivih snovi, na primer barija, in po več kot ducat inšpekcijskih pregledov, tako okoljske kot rudarske inšpekcije, slednja reagirala. Rudarska inšpekcija takrat prvič ni izrekla samo opozoril, pač pa tudi naložila zaključek sanacije Bukove gore.

Nekdanji direktor in likvidacijski upravitelj rudnika v zapiranju, danes pa prvi mož Slovenskega državnega holdinga, dr. Janez Žlak, zanika, da bi se v času njegovega vodenja rudnika, tam dogajale nepravilnosti: “Seveda pepel ni nekaj, kar se jé, ampak je sestavni del teh proizvodov, s katerimi se je tukaj, poudarjam, v skladu z rudarskim projektom zapolnjevalo kadunjo nekdanjega dnevnega kopa. Edina substanca, ki je bila v določenih trenutkih presežena, je bil barij.”

“Moravčani umirajo v skladu z zakonom”

Odprte dnevne kope je v Moravčah in okolicah z gradbenimi materiali in odpadki zapoljenjevalo tudi tamkajšnje podjetje Termit, so prepričani domačini. Pregledi inšpekcije za okolje pri delovanju Termita niso zaznali nepravilnosti, so pa bili pregledi vedno pogostejši, od 2016 so jih opravili 15, vendar od tega samo lani 10. A inšpekcija preverja le stanje na papirju in si ogleda teren, ne izvaja pa vzorčenja in meritev. Po opozarjanju občanov je okoljsko ministrstvo naposled le naročilo analizo, ki jo je izdelala Agencija za okolje in kjer so ugotovili presežene vrednosti arzena, bakra, kadmija, kroma, niklja, svinca in cinka, onesnaženost voda s kovinami ter formaldehidom in fenoli. “Gre za strašansko donosen posel, na račun katerega je možno žrtvovati ne samo okolje, naravo, ampak tudi življenja ljudi. Poznamo izvedence, ki so ekološko ozaveščeni, poznamo pa tudi izvedence, ki jih plačujejo podjetja, ki so torej predstavniki umazanega kapitala, podjetja pa naročajo mnenja, da je vse v najlepšem redu. Zato tudi Moravčani umirajo v skladu z zakonom,” je v oddaji dejal moravški župan dr. Milan Balažic, ki napoveduje tudi državljansko nepokorščino, če jim država ne bo pomagala.

Termitu so ob izidu poročila Agencije za okolja tudi začasno prepovedali predelovanje odpadkov in zakopavanje v jame, vendar od konca avgusta lahko to spet opravljajo. Na ARSO so namreč ponovno odprli postopek o ugotavljanju okoljske škode, ki še ni zaključen. Termit je medtem že podpisal pogodbo z ljubljansko toplarno, za sprejem slabih 6300 pepela iz Ljubljane od oktobra letos do marca 2021, za kar bo prejel 288 tisoč evrov.

Ministrstvo napoveduje ukrepanje v doglednem času

Ovira pri hitrejšem in učinkovitem reševanju okoljske problematike je tudi vsakokratna zamenjava odločevalcev na pristojnih institucijah. Menjajo se inšpektorji in državni uradniki, razvpiti okoljski primeri pa čakajo na rešitev. Gregor Klemenčič, trenutni vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za okolje, na očitke odgovarja, da “pogosto poslušamo očitke na račun države in sistema. Dejstvo je, da obsojamo kar se je dogajalo, ampak za temi nadzori, ki se ne izvajajo, stojijo ljudje z imenom in priimkom.” Glede primera v Moravčah napoveduje hitro ukrepanje: “Težava ni v vsebini zakonodaje, tam so se namreč znašli odpadki, ki se ne bi smeli. To je eden od primerov, ki je na moji mizi in takih se je nabralo v vseh teh letih zelo, zelo veliko. Verjamem, da bo dovolj energije, znanja in tudi moči, da bomo uspeli temu priti do dna v nekem doglednem času.”

Novi obrazi na okoljskem ministrstvu sicer delajo in sprejemajo nove predpise, a ne nujno vedno v dobro okolja, meni okoljevarstvenik Macerl, na račun poostrenega nadzora se odpravljajo administrativne ovire, nič pa se ne naredi za boljši nadzor, ki bi odvrnil povzročitelje, da bi obremenjevali okolje.