Praviloma na smetiščih in odlagališčih v enem letu zagori več kot 50-krat, letos je bilo požarov že 44. Težave s požari odpadkov sicer nimamo le v Sloveniji, med drugim so posledica povečanja količine in spreminjanja strukture odpadkov.

_{Tabela: Število požarov na odlagališčih in smetiščih v Sloveniji, po letih}

^{Podatki URSZR}

Po sledi odpadkov na nekdanji ljubljanski avtodeponiji

Zadnja dva večja sta bila na obrobju Ljubljane, na Cesti dveh cesarjev. Gorelo je odlagališče t. i. nekdanji avtoodpad, kjer so bili dolga leta odpadki odloženi. Policija vzrok požara še preiskuje. Mi pa smo šli po sledi, kako so odpadki pristali sredi naselja, koga za to preganja država in koga ne, kakšna je prepletenost s politiko in kakšne načrte imajo z zemljišči lastniki. Tem bo inšpektorat naložil drago sanacijo odpada. Medtem je Mestna občina Ljubljana svoj del zemljišča že očistila. Pristojne na občini je količina odpadkov presenetila, pojasnjuje vodja občinskega inšpektorata Barbara Barle: “Z dejanskim stanjem smo bili seznanjeni že več let, ampak ko prideš fizično tja in zagledaš vso to količino odpadkov, te vseeno preseneti.”

Težave z embalažo, pa tudi z mešanimi komunalnimi odpadki

Država še ni poskrbela za izvajanje javne gospodarske službe sežiga odpadkov. V Sloveniji stoji le ena prava sežigalnica oziroma toplarna, ki zadošča le lokalnim potrebam. Potem, ko je Evropa predpisala, da se na klasičnih deponijah lahko odloži le še del mešanih komunalnih odpadkov, ti zdaj različno mehansko predelani, stojijo na več lokacijah po Sloveniji in čakajo na odvoz v tujino, vendar niso imuni na občasne požare. Količine gredo v tisoče ton, inšpekcijske kazni ne zaležejo, odgovorni s prstom kažejo na državo, domačini so nemočni. “Mi se res konstantno ukvarjamo s tem problemom nalaganja bal odpadkov, smradu, izcednih vod in tudi z vžigi odpadkov,” večletne težave opiše občinska svetnica Občine Jesenice Alma Rekić.

Čeprav morajo prebivalci ločeno oddati odpadke v zbirnem centru, lahko ti na koncu pristanejo na istem kupu deponije. V čem je potem smisel ločenega zbiranja, se sprašujejo nekateri.

Slovenija je urejanje ločeno zbranih odpadkov prepustila trgu

Odpadni kupi mešane embalaže, ki so se več let kopičili na dvoriščih komunalnih podjetij, se zaradi dodatnih proračunskih sredstev, vlada je za to namenila 10,5 milijona evrov, zmanjšujejo. Državljani so plačali nekaj, kar je bilo do nedavnega v domeni proizvajalcev embalaže oziroma podjetij, ki dajo embalažo na trg in so za to dolžna plačati tudi za sanacijo odpadkov. Slovenija je urejanje ločeno zbranih odpadkov prepustila trgu. “Zakonodaja se skozi leta ni prilagajala dejanskim razmeram, ki so se vzpostavile znotraj konkurenčnega dialoga embalažnih družb. Ni sploh pravo vprašanje ali konkurenca da ali konkurenca ne. Pravo vprašanje je to, da se mi vsi zavedamo, da je podaljšana odgovornost mehanizem, ki samo upravlja masne tokove embalaže in je hkrati usmerjena v dosego ciljev,” je prepričan Jože Gregorič, vodja zbirnega centra pri ljubljanskem javnem komunalnem podjetju Voka Snaga. Šli smo po sledi, kdo obvladuje trg z odpadki, kak boj se bije na njem in kje se je zataknilo, da interventne odvoze zdaj plačujemo državljani.

Nova skupina tožilcev za pregon okoljske kriminalitete

Učinkovitost nadzora in pregona ekološkega kriminala v Sloveniji je, kot kaže, vprašljiva, še posebej, ko gre za obremenjevanje in uničevanje okolja. To je zaznalo tudi tožilstvo. V lanskem letu so obravnavali ovadbe za 52 kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja. Prejšnji mesec so ustanovili delovno skupino 12 tožilcev za obravnavo okoljske kriminalitete. Vodja skupine, Jože Kozina, meni, da je pregon zapleten: “Tožilci se bomo pač morali soočiti z novimi oblikami okoljskih kaznivih dejanj, ki jih bo treba prepoznati in jih bo treba v kazenski zakonik tudi pravilno umestiti.”