Rudolf Skobe je položaj predsednika uprave aprila letos zapustil sporazumno, ohranil pa službo s plačo predsednika uprave 13 tisoč evrov bruto in obljubljeno odpravnino v višini 78 tisoč evrov. Predavatelj gospodarskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti Klemen Podobnik meni, da Skobetu odpravnina ne pripada: "Predsednik uprave namreč ni več, niti ni več član uprave. Morda tudi mimo tako imenovanega lahovnikovega zakona, že po zakonu o gospodarskih družbah, te odpravnine najverjetneje ne bi smel dobit."

V molk so se zavile pristojne institucije, državni upravljalec naložb Slovenski državni holding, ki v imenu države upravlja z več kot 72-odstotnim lastniškim deležem v Telekomu in politika.

V oddaji je predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković povedal: "No, seveda sem se jaz obrnil na ministrstvo za gospodarstvo s konkretnim vprašanjem in je ministrstvo za gospodarstvo pritrdilo, da pripada po Lahovniku bodisi 6 plač, kar bi gospodu Skobetu poteklo 16. oktobra ali pa odpravnina v višini 6 plač in nič drugega. Sedaj je nadzorni svet naložil novemu predsedniku uprave gospodu Merkanu, da to uredi in po mojih informacijah do danes gospod Merkan tega ni uredil, kar je zelo pomenljivo. Če ti ne urediš razmerij s starim predsednikom, je vprašanje ali morda ni stari predsednik zainteresiran, da si ti prišel na to mesto."

Namesto podatkov - izgovori

Telekom kot podjetje v pretežni državni lasti mora po zakonu sam javno objavljati podatke povezane s svetovalnim, avtorskimi in drugimi storitvami. Lani je skoraj polovico vseh svojih prihodkov namenil za stroške storitev. Na Telekom je vezano ogromno število prejemnikov donatorskih in sponzorskih sredstev, zasebnih podjetij, svetovalcev doma in v tujini, odvetnikov itn. Kljub zakonski zavezi, pa nam Telekom še zdaleč ni poslal vseh podatkov, še več: kot nas je obvestila informacijska pooblaščenka tudi njej niso razkrili vsega, kar bi morali. Postopki se nadaljujejo, ko se bodo končali, bo torej bolj jasno, koga vse Telekom ščiti, komu omogoča zaslužke in kam vse odteka denar. Ekonomist in nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič meni: "Sistem državnih podjetjih je pri nas sistem institucionalizirane kraje. Tukaj kradejo vsi, ki lahko."

Balkanski posli

Telekom pa so izčrpavale tudi nespametne poslovne odločitve na Balkanu. Širitvi tja so se na Telekomu sprva upirali, potem jo izvedli, danes pa se iz teh naložb umikajo. Nekdanji član uprave Miran Kramberger se spominja: "Vse tiste investicije, ki so bile vlaganja v fizična telekomunikacijska omrežja in storitve širokopasovnega omrežja, televizij in tako, smo vedeli, da bodo ekonomsko neprimerne. Kajti kupna moč v tistih delih bivše Jugoslavije je tako nizka, da si ljudje ne morejo privoščiti, tudi če si to želijo. Sedaj Telekom beleži 100 milijonske izgube iz teh svojih naložb v bivši Jugoslaviji."

Telekom je denar izgubljal tudi s preplačili storitev. Na hrvaškem je preplačeval najem optičnih vodov, kar zdaj preiskujejo kriminalisti. Preplačila pa tudi sicer niso bila redkost: "Videl sem namreč stroškovnik za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. V tem stroškovniku so upoštevane cene kot veljajo v Sloveniji. Vsi smo lahko prepričani, da na Kosovem izgradnja omrežij, kar vključuje kopanje in tak naprej, ne more imeti takšne cene kot v Sloveniji, ampak bistveno nižje," je dodal Kramberger.

Terminacija - možne zlorabe pri zaključevanju klicev

Sorodna novica EkstraVisor: Telekom - predmet poželenja

Možno odtekanje denarja je lahko povezano tudi z zaključevanjem klicev oziroma terminacijo kot to poimenujejo strokovnjaki. Klic lahko od klicatelja do klicanega potuje preko več operaterjev, ki so potrebni za vzpostavitev povezave ali pa so cenovno ugodnejši za operaterja, ki mora na medoperaterskem trgu klic plačati, zato klic preusmeri preko njih. Ti pa se lahko poslužujejo tudi neprimernih praks.

Primer le ene izmed teh je ustvarjanje dobička s skrivanjem izvora klica. Če na primer klic prihaja iz države izven Evropske unije, ga lahko tranzitni operater skrije pod eno izmed obstoječih telefonskih številk znotraj unije in tako končnemu operaterju predstavi kot cenejši notranji klic, razliko med vrednostjo mednarodnega in notranjega klica pa pospravi v žep.

"Takega prometa ocenjujem, da je ene 50 milijonov minut. Zdaj si pa lahko vsak sam izračuna koliko denarja je v tem. Nekaj 10 milijonov na leto. Verjemite mi, da se velika večina terminacij prikazuje kot slovenski notranji promet. Se pravi regulator sploh ne ve od kod ta promet prihaja. In tudi poročanje operaterjev je napačno," je v oddaji razložil Kramberger. Uporabnik pri tem razen neznane telefonske številke, na katero ne dobi več klicatelja, če ga pokliče nazaj, razlike ne opazi.

Tovrstne prevare je želela s priporočilom operaterjem omejiti tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, a na koncu od namere odstopila: "Smo na koncu ugotovili, da je večji del tega problema in prometa dejansko na mednarodnem nivoju in zgolj manjši na nacionalnem - se pravi v Sloveniji. Zato smo se odločili, da raje ne gremo naprej, ker s temi predpostavkami bi dejansko lahko naredili škodo. Prvo bi slovenske operaterje - tranzitne in ostale - postavili v slabši položaj s tujimi. Po drugi strani pa bi tudi omogočili prekinjanje medomrežnih povezav, kar pomeni, da bi se poslabšale storitve za končne uporabnike," je pojasnila direktorica AKOS-a Tanja Muha.

Takšne prevare na medoperaterskem trgu pa so lahko tudi vir dobrega zaslužka za posameznike, ki poznajo podrobnosti že sklenjenih pogodb med operaterji.