Odločitvi Ministrstva je botroval pritisk strokovne javnosti in društev etažnih lastnikov. "Tako zbornično združenje upravnikov, kot tudi 5 društev etažnih lastnikov smo jasno izrazili svoje mnenje, da so bili popravki nepotrebni in izguba časa," je odločen predsednik Združenja dejavnih Etažnih lastnikov . Predlagane spremembe, ki so med drugim predvidevale določnejšo opredelitev upravljanja, učinkovitejši inšpekcijski nadzor in poenostavitev postopkov glede upravljanja večstanovanjskih stavb, so naletele tudi na odpor članov Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZPN). "Dosegli smo, kar smo od začetka želeli, da Ministrstvo v razpravo vključi tudi strokovno javnost, ki je združena v našo zbornico. To lahko pripelje do boljših rešitev, sedanje so bile polomija," opozarja Boštjan Udović, direktor ZPN.

Marinček: Veljavna stanovanjska zakonodaja je podlaga za masovno krajo

Večina društev etažnih lastnikov meni, da je ena ključnih težav trenutno veljavne stanovanjske zakonodaje podrejen položaj etažnih lastnikov v primerjavi z upravnikom. "Če se nek upravnik, pri vsakem računu za 35 evrov zmoti za 1 evro, pa ima 10.000 strank, je to 10.000 na mesec, to je pet plač. Če pa vi hočete ta en evro iztožit, boste samo takse plačali za 15 evrov in več. Skratka nobene zaščite potrošnika ni v obstoječem zakonu, ker je podlaga za masovno krajo," trdi Marinček. S tem se v ZPN ne strinjajo, več težav vidijo v neizvajanju zakonodaje. "Za to pa je potebno poskrbeti z inšpekcijskim nadzorom, ki je trenutno očitno bodisi neustrezen bodisi nezadosten in to je naloga ministrstva," je jasen Udović. Na drugi strani pa na Ministrstvu menijo, da je področje upravljanja večstanovanjskih stavb dobro urejeno in zato, po besedah Barebare Radovan, direktorice direktorata za prostor na Ministrsvu za okolje in prostor, v tem delu zakona ne načrtujejo bistvenih sprememb.

Primeri iz prakse kažejo na samovoljo upravnikov

Društvo etažnih lastnikov Velenje na samovoljo nekaterih upravnikov opozarja s konkretnimi primeri iz prakse. Največ težav imajo etažni lastniki z rezervnim skladom, netransparentnim trošenjem denarja, ki ga dobijo od oddajanja skupnih prostorov, izbiranjem dobaviteljev in izvajalci del. Vse nepravilnosti po njihovem mnenju omogoča prav sedanja zakonodaja. S tem se strinjajo tudi v Združenju etažnih lastnikov Slovenije (ZELS). Članica ZELSa Kristina Kulonja Horvat se strinja, da gre za sistemske napake, ki se dogajajo v vseh regijah države na enak način. "Predlagamo, da MOP v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje, strokovno javnostjo, etažnimi lastniki in drugo zainteresirano javnostjo, pripravi ekonomske in pravne analize za izhodišča, ki bodo podlaga za ureditev statusa etažnih lastnikov in njihovih razmerij z upravniki, pristojnosti inšpekcijskega organa in učinkovitega sankcioniranja upravnikov," povzame predloge ZELS-a Kulonja.

V pripravo novega zakona bo MOP vključil zaiteresirano javnost in strokovnjake

Na ministrstvu sicer menijo, da je bila novela stanovanjskega zakona dobro pripravljena, a ker bil v času priprave novele sprejet nov Nacionalni stanovanjski program do leta 2025, ki predvideva obsežne in temeljite posege države na področju stanovanjske politike in oskrbe s stanovanji, so se odločili, da stanovanjski zakon popolnoma prenovijo. “Ni imelo smisla iti proti vsem pripombam, ki so bile podane, zato smo se odločili za pripravo novega stanovanjskega zakona, priznava Radovanova in še dodaja: "Pripravljamo analizo stanja in v nadaljevanju bomo oblikovali delovne skupine, kamor bomo povabili zainteresirana združenja, torej etažne lastnike in upravnike ter skupaj z njimi pripravili izhodišča za novi zakon."

Foto: Reuters