Nejasna definicija visoko procesirane hrane

Med visoko procesirana živila so francoski raziskovalci uvrstili industrijsko proizvedeno in pakirano pecivo in kruh, sladke ali slane prigrizke, čokoladice in sladice, sladkane gazirane pijače, izdelke iz mesne mase, kot so npr. piščančji medaljoni, instantne juhe, že pripravljene gotove obroke ter izdelke, ki so narejeni večinoma ali povsem iz sladkorja, olj in maščob. Do francoske študije je predvsem zaradi "nejasnosti" definicije, kaj je "močno predelana hrana", kritičen Ian Johnson z Instituta Quadram. Poudaril je, da je zaradi teh nejasnosti zelo težko narediti kakšne vzročno-posledične povezave. Tako na primer ni jasno, zakaj je industrijski kruh uvrščen med močno predelano hrano, domači hlebec ali štruca iz butične pekarne pa ne. "To napeljuje, da ima industrijsko predelana hrana drugačno hranilno in kemično sestavo od tiste, ki jo naredimo doma. Ampak to ni res," je opozoril Tom Sanders iz londonskega Kraljevega kolidža.

Še vedno je veliko neraziskanega

Študija je upoštevala časovno obdobje uživanja in količino zaužite visoko procesirana hrane, ne pa tudi kako procesirana živila vplivajo eno na drugo. "Možno je, da skupek teh snovi izničijo učinek druga drugo, še bolj verjetno pa je, da se škodljivi učinki celo potencirajo. Je pa to področje, ki je še precej neraziskano," je pojasnil dr. Matej Gregorič. Študija tako po njegovem mnenju odpira nekatera nova vprašanja in je predvsem opozorilo, da moramo jesti zdravo hrano. Obenem pa meni, da sem in tja lahko pojemo nekaj predelane hrane, seveda ob pogoju, da uživamo dovolj sadja, zelenjave in vlaknin. "Ko izbiramo industrijsko predelane izdelke je pomembno, da pogledamo sestavine, ki so navedene na hrbtni strani izdelka in se poslužujemo prehranske tabele izdelka," je še dodal dr. Matej Gregorič.

Potrošniki velikokrat ne razumejo prehranskih tabel

Na Zvezi potrošnikov Slovenije opažajo da tudi tisti potrošniki, ki preberejo deklaracijo, je pogosto ne razumejo. »Potrebno je vedeti, da je na prvi strani je oglasno sporočilo, na drugi strani je šele ime izdelka, ki nam lahko o izdelku veliko pove. "Sledi še seznam sestavin po padajočem vrstnem redu, ki je recept izdelka in hranilna vrednost, ki nam pove količino posameznih hranil. A potrošniki velikokrat ne razumejo kaj hranilne vrednosti v tabeli pomenijo. Razumejo pa jih, v kolikor so opremljene s prehranskim semaforjem, ki okarakterizira prehranski profil," je povedala Nika Kremić z Zveze potrošnikov Slovenije, ki se skupaj z ostalimi evropskimi potrošniškimi organizacijami zavzemajo za to, da bi proizvajalci že na prvi strani izdelka izpostavili hranilne vrednosti živila in da bi bilo to tudi zakonsko predpisano.

Z mobilno aplikacijo v boj proti sladkorju, soli in transmaščobam

Cilj projekta Inovativne rešitve za informirane odločitve je porabnikom omogočiti lažje spremljanje in vrednotenje informacij o sestavinah predpakiranega živila, ki jih običajno najdemo skrite na dnu izdelka. V okviru projekta, ki ga financira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa ga Inštitut za nutricionistko v sodelovanje z Inštitutom Jožefa Stefana in Zvezo potrošnikov Slovenije bodo razvili mobilno aplikacijo za pametne telefone Veš, kaj ješ? "Z novo aplikacijo, ki bo zaživela predvidoma jeseni bo mogoče skenirati črtno kodo na izdelku in nemudoma se bo pokazala hranilna vrednost, ki bo prikazana s prehranskim semaforjem," je še pojasnila Kremićeva. Hranilne vrednosti določenih izdelkov že sedaj lahko preverite na spletni strani Veš kaj ješ (www.veskajjes.si) ali s pomočjo istoimenske mobilne aplikacije, v katero lahko vnesete podatke z deklaracije.