Kar 125.600 zavarovancev na primarni ravni, sem so všteti tudi otroci, nima izbranega osebnega zdravnika. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi pred nekaj leti sprejetega normativa za družinskega zdravnika, ki je trenutno 1895 glavarinskih količnikov, primanjkuje 220 zdravnikov. K dejstvu, da jih še lep čas ne bo zadosti, pripomore tudi slabo zanimanje diplomantov obeh medicinskih fakultet za specializacijo iz družinske medicine, opozarja dekan Medicinske fakultete v Ljubljani dr. Igor Švab: »V preteklosti je bil ta odstotek zadosten in se je vsako leto na specializacijo vpisalo 70 do 80 kolegov, zadnja leta pa opažamo, da so številke drastično padle, na dvajset, trideset.« Zaradi tega sta tako ljubljanska kot mariborska medicinska fakulteta na predlog vlade povečali število vpisnih mest za 60. Vendar to ne zagotavlja, da se bodo diplomanti po študiju odločili za specializacijo iz družinske medicine, ki mlade zdravnike čedalje manj mika. Razloga sta dva. »Družinski zdravniki so uvrščeni v zelo nizke plačne razrede. Če bi jih uvrstili višje, bi bil mogoče vpis večji,« meni direktorica zdravstvenega doma Kranj in splošna zdravnica Lilijana Gantar Žura ter dodaja, da je velika ovira pri odločanju za poklic družinskega zdravnika tudi prevelika količina administrativnega dela, ki bi ga lahko opravljali administratorji in ne zdravniki, tako kot je to zdaj.

Ovire pri zaposlovanju zdravnikov iz tujine

S problematiko se ukvarja posebna delovna skupina pri ministrstvu za zdravje. Ta je konec lanskega leta že predstavila nekaj predlogov ukrepov, ki naj bi dodatno razbremenili zdravnike: podaljševanje trajanja napotnic, uvedba trajne napotnice in možnost bolniške odsotnosti z dela do tri dni brez odobritve zdravnika. Dodatno pa predlagajo še: dodatek pri plači za deficitarnost, del pripravništva v družinski medicini, vpeljavo e-kartona, dodatno plačilo za večjo glavarino in dodatno opravljene storitve, možnost dodatne diagnostike na primarni ravni, zmanjšanje dežurstev za družinske zdravnike, urejanje dolgotrajnih bolniških staležev, storitve na daljavo. Ena od možnosti za izboljšanje razmer je tudi uvoz zdravnikov iz tujine, a tudi tu se zaradi izjemno dolgotrajnih in zapletenih birokratskih postopkov zapleta. »Več kot dve leti smo potrebovali, da smo lahko zaposlili zdravnico iz Beograda,« nam je povedala Liljana Gantar Žura. Na ministrstvu zagotavljajo, da so se ti postopki skrajšali: »Vendar je v tem trenutku velikokrat problem tudi v komisiji, v zagotavljanju komisij, zdravniki so obremenjeni, in to je dodaten pritisk nanje,« je pojasnila državna sekretarka pri ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Veliko upov ministrstvo polaga tudi v Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Financirali ga bodo iz sredstev, ki jih bo Evropska unija državam članicam namenila za odpravo posledic epidemije. Del teh je po načrtu namenjen tudi primarni ravni zdravstvenega varstva. »Jaz sem od vseh ministrov za zdravje do zdaj slišal, da je osnovna zdravstvena dejavnost prioriteta zdravstvenega sistema, ampak dejstva so drugačna,« pa je skeptičen dekan medicinske fakultete dr. Igor Švab.

"Pravila obveščanja o odhodu zdravnika z delovnega mesta bi morali spremeniti"

Šiška. Pisal ji je po elektronski pošti, namesto odgovora pa je prejel kratko obvestilo, da zdravnica Manja Vivod Godec pri njih ne dela več. Ob tem so ga prosili, da si na seznamu prostih zdravnikov, objavljenem na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje, izbere novega osebnega zdravnika in jih obvesti, kam naj pošljejo njegovo zdravstveno kartoteko. Gledalec se sprašuje, zakaj ga o odhodu zdravnice niso obvestili nemudoma, ko je zdravnica zapustila delovno mesto. Predstojnica zdravstvenega doma Šiška Aleksandra Banović Groznik nam je pojasnila, da so ravnali v skladu s pravili in so dan po odhodu zdravnice 11. marca o tem obvestili ZZZS. »Ob odhodu vsakega zaposlenega zdravnika, ginekologa oziroma zobozdravnika ZZZS obvešča paciente o prekinitvi, mi pa na svojo spletno stran damo obvestilo, da je zdravnik nehal delati na tem delovnem mestu.« A ZZZS je obvestilo o prenehanju dela zdravnice Vivod Godec več kot 1500 pacientom, med katerimi je tudi naš gledalec, poslal šele 22. marca, torej 12 dni po tistem, ko je zdravnica nehala delati v omenjenem zdravstvenem domu. »Ker v obvestilu zdravstvenega doma ni bilo podatka, ali je zagotovljen nadomestni zdravnik, smo zahtevali dodatno pojasnilo, kako je z nadomeščanjem odsotne zdravnice. Žal nadomestnega zdravnika niso zagotovili,« nam je pojasnila Verica Rupnik iz ZZZS-ja in krivdo za prepozno obveščanje prevalila na Zdravstveni dom Šiška. Da je način obveščanja pacientov o odhodu zdravnikov treba spremeniti, je prepričana zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore: »Menim, da bi morala zdravstvena institucija vsaj mesec prej obvestiti paciente. In tudi mislim, da ni dovolj objava na spletni strani, saj spletne strani ne pregledujemo, kadar je ne potrebujemo.«

Dobiti osebnega zdravnika – misija nemogoče

Zaradi odhoda družinske zdravnice je brez osebnega zdravnika ostalo 1360 ljudi, med njimi tudi naš gledalec in njegova soproga, zato sta se morala znajti po svoje. Kako težko je dobiti osebnega zdravnika v Ljubljani, pa nam je povedal Miha Šalej, ki se je nedavno vrnil iz Budimpešte v domovino. »Po daljšem času, ko smo iskali, kje bi imel možnost dobiti zdravnika, smo ugotovili, da je to misija nemogoče. Da pravzaprav v Ljubljani osebnih zdravnikov ni.« Po številnih klicih mu je po naključju uspelo izvedeti, da je ordinacijo odprl zdravnik koncesionar v Zdravstvenem zavodu Zdravje, in ta ga je sprejel. Pri njem se je opredelil tudi gledalec, ki nam je sporočil, da je ostal brez osebne zdravnice v Zdravstvenem domu Šiška. To pa ne spremeni dejstva, da je še vedno veliko ljudi, ki do osebnega zdravnika v svojem kraju ne morejo priti. Do tega so kritični pri Združenju za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas: »Če je država predpisala, da moramo imeti izbranega zdravnika, bi morala, to je njena dolžnost, poskrbeti tudi za to, da bi bilo teh zdravnikov dovolj, torej da si lahko vsak izbere zdravnika, ki ga potrebuje,« je povedala Nevenka Lekše, podpredsednica združenja ZaNas. Da bi morali zadostno število zdravnikov zagotoviti tisti, ki vodijo javne zdravstvene zavode in koncesionarje, pa menijo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, kjer so prepričani, da je izvirni greh za pomanjkanje osebnih zdravnikov v dogovoru, ki so ga leta 2019 sprejeli takratna vlada in sindikati. Ta določa razmeroma nizko mejo, pri kateri lahko zdravnik zavrne nove paciente, obenem pa prinaša tudi zavezo, da nobena zavarovana oseba ne bo ostala brez osebnega zdravnika.