Konec marca je začel veljati Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki odlog plačila posojila omogoča podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in fizičnim osebam. Zakon, ki bo veljal še 18 mesecev po epidemiji, predvideva, da lahko posojilojemalci vlogo za odlog plačila obveznosti oddajo najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije. Če je posojilojemalec vpisan v razvid dejavnosti, ki so bile v času omejitev zaradi pandemije prepovedane, mu ni treba ničesar dodatno pojasnjevati, sicer pa mora opisati posledice pandemije na svoje prihodke. Komitent, ki je upravičen do odloga plačila, mora redno, tj. mesečno, poročati banki. Zakon pa predvideva tudi kazni za banko, ki bi prosilcu neupravičeno zavrnila prošnjo, in za prosilca, ki bi v prošnji za odlog navedel neresnične podatke. Nadzor izvajata Banka Slovenije in Tržni inšpektorat.

Različne prakse bank

Žiga Sojar je pred začetkom epidemije honorarno delal v gostinstvu. »V času koronakrize nisem delal in nisem imel prihodka, zato sem se odločil, da bom za vsak primer zaprosil za odlog,« je povedal sogovornik, ki se je odločil za možnost, da začasno plačuje le obresti, po preteku tega obdobja pa se mu bo mesečni obrok povišal, da se ne bi podaljšala ročnost posojila. Za odlog plačila posojila je zaprosila tudi vzgojiteljica predšolskih otrok Anita Bogdanović, saj sta, kot pravi, z možem v službi prejela odredbo o čakanju na delo. »Ker nisva vedela, do kdaj bo to trajalo, kako se bodo stvari razvijale, sva zaprosila za odlog plačila posojila,« je pojasnila sogovornica, ki ji je banka odlog odobrila. Odločila se je, da bo obresti plačevala sproti, ročnost posojila pa se ji bo podaljšala za čas odloga. Delo se je ustavilo tudi v avtomobilski panogi. »Na področju prodaje avtomobilov, kjer delam, je glavnina plače stimulacija. Ko ne prodajamo, te ni,« je povedal Jure Lukežič, ki je bil zaradi izpada dohodka prav tako primoran zaprositi za odlog odplačevanja posojila. V tem času ne plačuje obresti, banka mu jih bo obračunala po izteku moratorija in jih prištela rednim obrokom.

Nekatere banke za odobritev odloga zaračunajo več kot 100 evrov

Eden izmed komitentov Addiko banke, ki je zaprosil za odlog plačila posojila, je dobil sporočilo, da so stroški aneksa 128 evrov. Stroški odobritve in obresti so včasih tako visoki, da se moratorij preprosto ne splača, pa pravi zaposlena v turizmu, ki želi ostati neimenovana. Zaradi trimesečnega moratorija bi se ji naslednji mesečni obroki povišali za 10 do 15 odstotkov. Za komentar o tem smo prosili tudi nekaj bank, a v treh od štirih primerov odgovorov nismo dobili. Pojasnilo so nam poslali le iz Nove Ljubljanske banke. Tam so do zdaj prejeli okoli štiri tisoč vlog za odlog obveznosti. Večino prošenj so vložile fizične osebe, skoraj vse so na banki odobrili, stroškov odloga pa strankam − ne fizičnim ne pravnim osebam − ne zaračunavajo. Ponujajo pa izbiro med dvema možnostma: odlog glavnice ali odlog glavnice in obresti. Osebna finančna svetovalka Ana Vezovišek tistim, ki razmišljajo o moratoriju, predlaga odlog plačevanja vsega, glavnice in obresti. »Menim, da banke v razmerah, v katerih smo se znašli, ne bi smele obračunavati stroškov priprave aneksa. Konec koncev so bile to res izredne razmere, na katere nihče ni mogel vplivati. Kovati dobičke iz tega naslova se mi etično ne zdi primerno,« je še kritična Vezoviškova.