Na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so zaradi neupoštevanja negativnega euriborja lani prejeli številne pritožbe Sparkassovih kreditojemalcev, se že dlje časa trudijo doseči spremembe na tem področju. Na nepošteno prakso bank so opozorili Poravnalni svet, ki z namenom zunajsodnega reševanja sporov deluje v okviru Združenja bank. A čeprav je Poravnalni svet pritrdil argumentom ZPS, da bi banke morale izenačiti ravnovesje pogodbenih pogojev, se ni kaj dosti spremenilo. Od 15 bank in hranilnic, ki smo jih vprašali kako upoštevajo euribor in libor v kreditnih pogodbah, se jih je odzvalo šest. A banka, NLB , Deželna banke Slovenije in Sparkasse negativnega euriborja ne upoštevajo. V pogodbenih pogojih določijo, da v kolikor Euribor na dan objave znaša manj kot nič odstotkov, se šteje, da višina Euribor-ja znaša nič odstotkov. V Addiko Bank in Novi KBM pa negativni Euribor sicer upoštevajo, a le dokler ne zdrsne v negativno območje skupne obrestne mere.

Združenje Bank Slovenije: Nič ne kaže na nepošten poslovni pogoj

Da so klavzule o najnižji obrestni meri nične, je v eni izmed sodb leta 2013 odločilo Špansko vrhovno sodišča, a na Združenju Bank Slovenije opozorajajo: "Špansko vrhovno sodišče ni videlo problema v samih pogodbenih klavzulah ampak v tem, da so bile predhodne informacije, ki so bile dane potrošniku nezadostne," je pojasnil Novica Novakovič iz Združenja Banka Slovenije. A španski državljani so se zato, ker jim špansko vrhovno sodišča ni prisodilo povrnitve preplačanih zneskov za nazaj, pritožili še na Sodišče EU, ki je decembra lani po besedah Alje Pestar odločilo, da morajo nacionalna sodišča po uradni dolžnosti presojati o nepoštenosti pogodbenih pogojev, ki se nanašajo na uporabo direktive 93/13 in morajo izenačiti neravnotežje med strankami. Poleg tega pa je odločilo, da je treba upoštevat tudi vse preplačane zneske za nazaj. Na Združenju bank pa menijo, da je sodišče EU presojalo le o tem ali že ugotovljena ničnost pogodbe velja tudi za nazaj in nič drugega."Trenutno kot izhaja iz zakonodaje in iz sodne prakse, nič ne kaže, da bi bile take klavzule s katerimi se določa obrestno dno nične ali označene kot nepošten poslovni pogoj," je povedal Novakovič.

"Evropska sodna praksa je za Slovenijo zavezujoča"

Z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so nam pojasnili, da nimajo pristojnosti presojati nepoštenosti konkretnih pogodbenih pogojev, pač pa to vlogo opravljajo nadzorni organi in sodišča. Na Banki Slovenije, pa kljub temu, da po neuradnih podatkih vsaj polovica slovenskih bank ne upošteva negativnega euriborja, v takšnem ravnanju, ne vidijo kršitev zakonodaje. Na drugi strani pa so na Združenju Frank prepričani, da bi morala prav Banka Slovenije banke opozoriti na neupoštevanje zakonodaje. "Problem, ki se je tu pojavi je ta, da Banka Slovenije meni, da s tem ni nič narobe, zato v tem smislu ne daje ne priporočil, ne opozoril in to kljub temu, da je sodna praksa EU za nas zavezujoča, v direktivi 93/13 pa je jasno navedeno, da "pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere, v škodo potrošnika, povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank", na podlagi česar je špansko Vrhovno sodišče ugotovilo ničnost teh klavzul, sodišče EU pa še, da to učinkuje tudi za nazaj," je pojasnil odvetnik Aleš Majcenovič in komentiral mnenje Združenja bank Slovenije: "To, da se izgovarjajo na to, da sodišče EU ni presojalo o vsebini nepoštenega pogoja je neumnost, saj je v omenjeni sodbi potrdilo, da so nacionalna sodišča dolžna po uradni dolžnosti presojati o nepoštenosti pogodbenih pogojev, ki spadajo na področje uporabe Direktive 93/13, in ob tem izravnati neravnovesje med potrošnikom in prodajalcem ter odločilo, da je potrebno vse neupravičeno preplačane zneske omenjenih klavzul upoštevati tudi za nazaj."