Neprofitnih stanovanj je premalo, kljub temu pa se ne bi smelo dogajati, da strehe nad glavo ne dobijo najbolj ranljive skupine ljudi. Med njimi je tudi 66-letni invalidsko upokojeni Ljubljančan, ki se zaradi hudega pešanja srca lahko premika zgolj na invalidskem vozičku, že skoraj leto dni živi v najeti garaži, ker drugega doma nima. Je brez vode, elektrike in ogrevanja. Kot pravi Laura Orel iz Delavske svetovalnice kamor se je upokojenec obrnil po pomoč, se pozimi greje v nakupovalnih centrih, da bi imel kakšen evro več pa prodaja časopis Kralji ulice. Lani je oddal vlogo za pridobitev neprofitnega stanovanja, a ga ni dobil. Zbral je namreč zgolj 370 točk, za uvrstitev na tako imenovano prednostno listo pa bi jih potreboval 590. Oddal je tudi vlogo za bivalno enoto v Mestni občini Ljubljana. »Ampak je tudi to problem. Ko sem poklicala na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) so mi rekli, da ravno zaradi njegovih zdravstvenih težav, ker je vezan na voziček, nimajo zanj primerne bivalne enote, kar pomeni, da je ne more dobiti. Vse bivalne enote, ki jih imajo na razpolago so v višjih nadstropjih, dvigal pa ni,« je pojasnila Orlova.

Težko je zbrati dovolj točk

V Delavski svetovalnici je pomoč poiskal tudi 65 letni Jovo Spasić. Živi v dva in pol sobnem stanovanju, ki si ga deli s še petimi ljudmi. Na voljo ima sobico velikosti 8 kvadratnih metrov, v kateri ima zgolj posteljo in omaro. Junija letos se bo upokojil, s pokojnino 500 evrov si plačevanja tržne najemnine ne bo mogel privoščiti. Zato se je prijavil na razpis za neprofitno stanovanje, a je dosegel le 495 točk, kar za uvrstitev na prednostni seznam ni zadostovalo. »Kdaj bom nabral potrebno število točk, ne vem. Moram podaljšati delovno dobo, da lahko normalno živim. S 500 evri ne bom mogel plačati najemnine in preživeti. Bom jedel samo enkrat na dan?«, se sprašuje sogovornik. Podobno usodo delita tudi upokojenki iz Ljubljane, ki sta želeli ostati anonimni. Obe sta invalidki z nizko pokojnino in se zaman trudita, da bi prišli do neprofitnega stanovanja. Vselej jima zmanjka nekaj točk. »Menim, da je nekaj zelo hudo narobe v tej državi, če imamo take razmere, ki dopuščajo, da ljudje, ki so starejši in imajo zdravstvene težave oz. so invalidi, imajo odločbe, sploh lahko ostanejo pod neko črto. To je nesprejemljivo,« je še povedala Orlova.

Sistem je treba spremeniti

Veliko prosilcev za neprofitna stanovanja se obrne na Zvezo prijateljev mladine Moste - Polje. »Največjo težavo vidimo v tem, da je pogoj za sodelovanje na razpisu stalno prebivališče v kraju stanovanjskega sklada, kjer je objavljen razpis. Večina naših uporabnikov pa stalnega prebivališča nima prijavljenega tam, kjer stanujejo, saj najemodajalec temu nasprotuje. Stalno prebivališče imajo prijavljeno pri starših na čisto drugem koncu države. Zato ne morejo kandidirati za neprofitno stanovanje v mestu, kjer živijo, hkrati pa potem ne morejo biti upravičeni do subvencije najemnine,« je pojasnila Tjaša Razpotnik Tomažin iz Zveze prijateljev mladine Moste - Polje. »Seznanjeni smo s tem, da je sistem dodeljevanja neprofitnih stanovanj čedalje bolj birokratski, ker oži verjetnost, da bodo prosilci prišli do socialne varnosti na področju oskrbe s stanovanji,« je povedal Anton Kožar z Inštituta za nepremičnine. Prepričan je, da ga je treba spremeniti. »V zadnjih dveh letih smo naredili zelo zelo malo oziroma nič in nujen je prehod na stanovanjski dodatek, kjer bodo prosilce, ki potrebuje socialno pomoč, ocenjevali po preprostejših kriterijih prek centrov za socialno delo.«