Ena pomembnejših sprememb stanovanjskega zakona je uvedba višje neprofitne najemnine. Ta se namreč ni spremenila že od leta 2007, posledica tega pa je bilo propadanje obstoječega stanovanjskega sklada in pomanjkanje sredstev za gradnjo novih stanovanj. Vrednost stanovanjske točke se bo v obdobju treh let postopoma dvignila za približno 30 odstotkov. "Najemnina za eno povprečno stanovanje, veliko 55 m2, je po današnji vrednosti točke 214 evrov, po dokončni uskladitvi neprofitne najemnine, torej čez tri leta, pa bo dosegla raven 285 evrov," je dvig neprofitne najemnine ponazorila Anita Hočevar Frantar, vodja sektorja za stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor. Posledično se višajo tudi subvencije za najšibkejše, in sicer s prejšnjih 80 na 85 odstotkov neprofitne najemnine. "Zastavili smo si cilj, da najranljivejši zaradi dviga neprofitnih najemnin ne bodo utrpeli prehude škode," je povedala Hočevar Frantarjeva.

Omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov

Po novem se bodo lahko tako republiški kot občinski skladi zadolžili do 50 odstotkov vrednosti svojega namenskega premoženja. S tem so želeli skladom zagotoviti zadostna sredstva za začetna vlaganja v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. "Ta sprememba je izjemno dobrodošla, že zdavnaj bi jo morali sprejeti. Zdaj ko se bo hkrati povišala neprofitna najemnina, pa je to še toliko smiselnejša odločitev. Upam, da bodo skladi to možnost izkoristili," dodaja ekonomistka in profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Andreja Cirman. V javni razpravi se je pojavil tudi predlog umika pogoja stalnega prebivališča na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada, kar bodo po zagotovilih ministrstva upoštevali ob spremembi pravilnika. Novela zakona Republiškemu stanovanjskemu skladu omogoča predkupno pravico pri nakupu zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, pri čemer na ceno država ne bo imela vpliva.

Ustanovitev javne najemniške službe

Namen ustanovitve javne najemniške službe je zapolnitev praznih zasebnih stanovanj. Po podatkih statističnega urada iz leta 2018 je v Sloveniji nenaseljenih več kot 172 tisoč stanovanj, po ocenah ministrstva je od med njimi 20 do 25 tisoč takih, ki bi lahko bila potencialno zanimiva za javno najemniško službo. "Zakon predvideva, da bo javno najemniško službo, vsaj v pri fazi, izvajal Republiški sklad. Sklad bo na trgu najemal prazna stanovanja, ki jih bodo lastniki pripravljeni oddati javni najemniški službi, najmanj za obdobje treh let," je pojasnila Hočevar Frantarjeva. Nato pa jih bo sklad naprej oddajal v podnajem potencialnim prosilcem. Najemnine bodo daleč od tržnih, pravijo na ministrstvu, bodo pa okoli 30 odstotkov višje od neprofitnih najemnin. Ob tem Cirmanova opozarja, da je Javna najemniška služba inštrument, ki deluje v sozvočju trga. "Če bi postopali tako, kot je bilo nakazovano lani: neprofitna najemnina plus nekaj odstotkov, potem se zna zgoditi, da tam, kjer so taka stanovanja najbolj potrebna, recimo v Ljubljani, kjer so cene najvišje, takih stanovanj ne bo. Tam kjer bi ukrep najbolj potrebovali, ne bo deloval. Zato je treba biti ravno pri tem kako to službo dokončno uredit izjemno pazljiv in dovoliti, da deluje v sozvočju trga." Natančno delovanje Javne najemniške službe bo sicer opredelila Uredba o izvajanju javnega najema stanovanj, ki jo bodo na ministrstvu pripravili v šestih mesecih. Na ministrstvu še ocenjujejo, da bo na ta način v obdobju treh let na voljo dodatnih 2000 najemnih stanovanj.

Skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe

Še ena pomembna sprememba je krajšanje odpovednih rokov za najemodajalca in za najemnika ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče, in sicer z 90 na 60 dni. Na ministrstvu so pojasnili, da so se za skrajšanje odpovednih rokov odločili, ker zaradi predolgih odpovednih rokov lastniki stanovanj niso bili zainteresirani za oddajanje. Po drugi strani pa so bili najemniki, denimo študentje v obdobju krize zaradi koronavirusa, ko niso študirali v mestih, toliko bolj zainteresirani za to, da čim prej izpraznijo stanovanje in jim ni treba plačevati najemnine še tri mesece, kot je veljalo do zdaj. Do krajšanja odpovednih rokov so kritični v Zadrugatorju, kjer menijo, da bo v krajšem roku najemnikom še težje najti primerno stanovanje, kar jih postavlja v še slabši položaj. "V Sloveniji sicer pogosto slišimo, da je pri nas najemnik preveč zaščiten in da je to razlog, da se lastniki bojijo oddajati stanovanje. Ampak to ne drži. Mednarodni portal The Global Property Guide je v svoji raziskavi Slovenijo uvrstil med redke evropske države, kjer je zakonodaja bolj naklonjena najemodajalcu kot najemniku," je povedala Maša Hawlina iz Zadrugatorja in dodaja, da je zaskrbljujoče, da ukrepu ne sledi uvedba mehanizmov, ki bi nudili zaščito najemniku, kot sta brezplačna pravna in stanovanjska svetovalnice. Na ministrstvu pa poudarjajo, da skrajševanje odpovednih rokov pride v poštev samo ob krivdnih odpovednih razlogih, sicer ne.