iz Mednarodne agencije za raziskave raka iz Lyona.

Skupina strokovnjakov pod vašim vodstvom je ugotovila, da vsakih 50 gramov zaužitega predelanega mesa na dan poveča tveganje za raka na debelem črevesu za 18 odstotkov. Kako naj to ljudje razumejo?

To pomeni, da ima človek, ki poje 50 g predelanega mesa vsak dan, 18 odstotkov več možnosti, da zboli za rakom na debelem črevesu kot tisti, ki ne je predelanega mesa. To tveganje je veliko manjše kot pri nekaterih drugih znanih rakih. Na primer kajenje: pri uživanju rdečega mesa je tveganje za raka desetkrat manjše kot pri kajenju.

Koliko mesa lahko človek poje, da ne bo ogrožen?

Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, saj raka na debelem črevesu dobijo tudi vegetarijanci. Zato varne količine ni. Lahko pa rečemo, da se tveganje povečuje z zaužito količino, vendar ostaja razmeroma majhno v primerjavi z drugimi raki. Tisti, ki jih skrbi, ker pojedo veliko rdečega ali predelanega mesa, recimo več kot 100 gramov na dan, naj to količino zmanjšajo.

Ali to velja za rdeče ali predelano meso?

Ta številka velja za predelano meso. Pri rdečem mesu je drugače, saj vzročne povezave med uživanjem rdečega mesa in rakom na debelem črevesu še nismo dokazali.

So vaše raziskave priporočila ali poziv?

Nikoli nismo rekli, da bi ljudje morali nehati jesti rdeče ali predelano meso. Naše ugotovitve podpirajo številna veljavna prehranska priporočila. Večino so sestavili, da bi zmanjšali tveganje za druge bolezni, predvsem kardiovaskularne ter sladkorno in morda debelost. Ugotovitve našega vrednotenja so skladne s tem. Ljudje, ki jih skrbi, naj premislijo o veljavnih priporočilih.

Se je na vaše vrednotenje odzvala kakšna vlada?

Bilo je veliko različnih odzivov. Seveda je nemogoče komentirati vse. Povzamem lahko, da so številne zdravstvene ustanove iz različnih držav izjavile, da so naše ugotovitve skladne z njihovimi veljavnimi priporočili.

Torej nič konkretnega, novega, revolucionarnega?

Tako je. Novost je, da je to najnovejše in najbolj ugledno vrednotenje znanstvenih dokazov, ki so ga opravili najboljši strokovnjaki na svetu. Toda podatek, da uživanje velikih količin rdečega ali predelanega mesa vpliva na zdravje seveda, ni nov. To ljudje vedo že dolgo.

Zakaj je to poročilo zdaj vzbudilo toliko pozornosti v občilih?

Delno tudi zaradi napačnega razumevanja vrednotenja. Uvrstitev predelanega mesa v prvo skupino ne pomeni, da je to enako nevarno kot cigarete. Razvrstitev je odvisna od tega, kako trdni so znanstveni dokazi, ne od ravni tveganja.

Kritiki pravijo, da je 800 študij, ki ste jih ovrednotili, temeljilo le na analizi poročil in da jih niste vrednotili sistematično. Nekateri kritiki vam očitajo, da vaše študije zaradi pomanjkanja trdnih dokazov temeljijo na domnevah in ugibanju. Kako bi to komentirali?

To gotovo ni res. Naše vrednotenje temelji na postopku, ki je splošno priznan že 40 let, opravili pa so ga vodilni svetovni strokovnjaki tega področja, pri katerih ne gre za nasprotja interesov. Osnova za vrednotenje so bile najkakovostnejše znanstvene študije, ki so bile na voljo. Skrbno in temeljito so jih opravili milijoni ljudi po vsem svetu, ki so bili pozorni na morebitne moteče spremenljivke. Med študijami so bile tudi poskusne študije o raku pri živalih in študije relevantnih mehanizmov raka. Torej ne gre za ugibanje, gre za zelo dobro dokumentiran in že desetletja uveljavljen javni postopek.

Koliko od teh študij je vključevalo raziskave rdečega in koliko raziskave predelanega mesa?

Nekatere so vključevale oboje. 700 študij je prispevalo podatke o rdečem mesu in 400 o predelanem mesu.

Univerza v Oxfordu je opravila raziskavo, ki kaže, da so vegetarijanci in tisti, ki jedo meso, enako izpostavljeni raku na debelem črevesu.

To je le ena študija. Naše vrednotenje pa temelji na vseh razpoložljivih študijah, zato je tehtnejše.
Strokovnjaki že več kot desetletje opozarjajo, da je uživanje rdečega in predelanega mesa potrebno omejiti.

Zakaj ste vrednotenje opravili šele zdaj, ne prej?

Najprej bi poudaril, da je velika prednost našega postopka preglednost; pravila vrednotenja si lahko prebere vsak in nanj ne vpliva nasprotje interesov; vsi naši strokovnjaki so podvrženi strogi selekciji. Preden jih povabimo k sodelovanju in preden opravimo vrednotenje, morajo navesti vse interese v zvezi s tem. Pristranskih udeležencev ni. To, kar bomo vrednotili, se določi z javnim imenovanjem. Tega razpišejo vsakih pet let. Znanstveniki, širša javnost, države članice Svetovne zdravstvene organizacije, vsak lahko predlaga, kaj se bo vrednotilo. Lani, leta 2014, so predlagali rdeče in predelano meso. Objavljanje literature in vrednotenje traja približno eno leto. Torej smo to izpeljali razmeroma hitro. V dobrem letu. Vrednotenje rdečega in predelanega mesa je bil zunanji predlog. Predlagala ga je raziskovalna skupnost.

Nekateri trdijo, da je to vrednotenje skupni ukrep Organizacije za prehrano in kmetijstvo in Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC), da bi zmanjšali porabo rdečega mesa, saj zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva leta 2030 ne bomo mogli proizvesti dovolj mesa za potrebe vseh.

Omenili ste perečo skrb glede porabe mesa, toda zagotavljam vam, da to vrednotenje nima zveze z Organizacijo za prehrano in kmetijstvo: oboji smo člani Svetovne zdravstvene organizacije, toda naš postopek vrednotenja je neodvisen od njihovih interesov. Temelji na javnem imenovanju, ki gre skozi komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov. Tu torej ni skritih namenov, je le želja po izpeljavi znanstvenega vrednotenja podatkov, ki zadevajo javno zdravje.

V Sloveniji se nekateri ne strinjajo s trditvijo, da so predelane mesnine lahko karcinogene. Pravijo, da v vsem, kar preučujete, najdete določeno stopnjo karcinogenosti. Kaj jim odgovarjate?

To prav gotovo ni res. Ovrednotili smo okoli tisoč povzročiteljev karcinogenosti in približno polovica jih je v kategoriji nerazvrstljivih, 118 pa je ocenjenih kot karcinogenih. Toda to ne kaže popolne slike, saj imamo pri izvajanju teh vrednotenj omejena sredstva. Kajti v idealnih razmerah bi vrednotili vse, in takrat bi našli veliko več povzročiteljev, ki niso karcinogeni. Menimo, da javnosti dolgujemo to, da ovrednotimo snovi, za katere sumimo, da so karcinogene. Torej: za vrednotenje določenih stvari se odločimo na podlagi podatkov, ki kažejo na tveganje. Zato ne bi smeli biti presenečeni, da smo za precej povzročiteljev, za katere smo imeli sredstva za vrednotenje, ugotovili, da so morda oziroma verjetno karcinogeni.

Kako pa je s perutnino?

Tega nismo raziskovali. In sicer zato, ker je malo suma, da uživanje perutnine in rib vpliva na nastanek raka.

Rekli ste, da ste 118 stvari uvrstili med karcinogene. Katera druga živila so med njimi?
Nenavadna živila. Toda v tej kategoriji so večinoma postavke, kot so onesnaženost zraka, kajenje, alkohol, PCD in nekateri pesticidi. Pa nekatera kitajska vložena zelenjava. Sicer pa to niso splošno znane jedi.

Kaj bi sporočili potrošnikom in vladam?

Ljudje, ki jih skrbi ta težava, naj prav gotovo zmanjšajo uživanje rdečega in predelanega mesa. Vedeti pa moramo, da imajo ta živila določeno hranilno vrednost, zato so lahko del zdrave prehrane. Glede vlad pa, upam, da bodo upoštevale to vrednotenje, ko bodo v prihodnje izboljševale prehranska priporočila.

V oddaji Posebna ponudba bomo v soboto ob 17.20 na TVS1 pojasnili, kaj konkretno sporoča poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, komu je bilo namenjeno, kako v resnici rdeče meso in predelani mesni izdelki vplivajo na nastanek raka in kako uživati meso, da vaše zdravje ne bo ogroženo oziroma ali se mu moramo povsem odreči. S svojimi vprašanji se boste lahko v oddajo vključili po telefonu 01/ 475 20 20 in 01/ 475 20 21.