Učitelj vožnje iz celjske avtošole B&M Krajnc je v letih 2016 in 2017 od kandidatov zahteval od 25 do 600 evrov podkupnine zato, da kandidatom ni bilo treba opravljati teoretičnega dela izpita, po bližnjici so opravili tudi praktični del. Na sodišču se je decembra lani znova znašel tudi eden glavnih akterjev afere s ponarejenimi potrdili za vozniška dovoljenja Tomaž Uršič, ki je bil zaradi posredovanja pri goljufijah že pravnomočno obsojen na triletno zaporno kazen. Tudi v novem sodnem postopku so očitki podobni: pomoč pri pridobivanju lažnih dokumentov, s katerimi so kandidati lahko opravljali izpit. Uršič naj bi goljufije izvedel v letu 2012, koliko je z njimi zaslužil, ni znano. Celjski policisti pa so v primeru učitelja iz celjske avtošole B&M Kranjc na celjsko državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. "Poleg inštruktorja smo ovadili še deset oseb, ki so podkupnine dajale. Pri učitelju vožnje je bila opravljena tudi finančna preiskava in v tej zvezi podana pobuda za zavarovanje za kasnejši odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi," je povedal Matjaž Vrabec s Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi v Celju.

Za strokovnost učiteljev skrbi Agencija za varnost prometa

Agencija za varnost prometa je z novim zakonom dobila več pristojnost. V primeru odkritih kršitev lahko Agencija ukrepa sama, na pomoč ji ni treba več klicati drugih državnih organov. V primeru hujših kršitev lahko Agencija šolo vožnje tudi izbriše iz registra. Z novim zakonom je bil uveden tudi razširjeni register avtošol, v katerem mora biti med drugim navedena lokacija funkcionalne površine ustrezno urejenega poligona. To naj bi preprečilo, da inštruktorji kandidate vozijo kar na parkirišča različnih podjetij. Poleg ustreznih poligonov, bi morali poskrbeti tudi za strokovnost inštruktorjev, opozarja strokovnjak za varno vožnjo Andrej Brglez: "Danes inštruktorji varne vožnje, ki učijo mlade voznike na dodatnem izobraževanju pridobijo le deset odstotkov znanja, ki bi ga morali pridobit zato, da bi vrhunsko izobraževali mlade voznike."

Spremembe se bodo poznale čez nekaj let

Bistveno se je z novim zakonom spremenila ureditev delovnih razmerij učiteljev vožnje. Ti z avtošolami ne smejo več sodelovati pogodbeno, ampak morajo biti zaposleni. Programe šol voženj lahko po novem zakonu izvajajo tudi tuje organizacije, ki pa morajo pridobiti vsa potrebna dovoljenja in spoštovati slovensko zakonodajo. Po novem je precej lažja tudi izmenjava podatkov med izvajalci zdravstvene dejavnosti in ministrstvom, ki vodi evidenco o vozniških dovoljenjih. S tem naj bi preprečili izdajanje vozniških dovoljenj osebam, pri katerih je sposobnost za vožnjo že vprašljiva. A Brglez opozarja: "Spremembe nove zakonodaje se bodo v obliki večje prometne varnosti poznale čez nekaj let." Na Ministrstvu za infrastrukturo pa so prepričani, da še tako stroga zakonodaja ne more preprečiti goljufij in nepravilnosti.

Skoraj 30 evrov dražji vozniški izpit

Opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita, za katerega smo doslej odšteli skoraj 32 evrov, je od 1. januarja dražje za več kot 10 evrov, praktični del izpita pa se je za najštevilčnejšo B kategorijo podražil s 15 na 33 evrov. Novo ceno so na Agenciji za varnost prometa izračunali na podlagi odhodkov, ki so jih imeli z zagotavljanjem opravljanja vozniških izpitov v letu 2016. Višjo ceno upravičujejo z elektronskim testiranjem kandidatov, ki je, kot je pojasnil vodja sektorja za vozniške izpite na Agenciji za varnost prometa Robert Gril bistveno podražilo vozniški izpit in zagotavlja višji standard in boljše znanje kandidatov. "Po drugi strani pa so se zahteve za opravljanje izpita v zadnjih letih precej dvignile, kriterij se je povečal s stališča zagotavljanja vadbenih površin. Ker iz proračuna Javna agencija ni dobila zadosti sredstev smo za zagotavljanje opravljanja vozniških izpitov posegali tudi v preventivo, kar pa seveda ne smemo prepustiti naključjem," je pojasnil Gril.

Se obeta 50 do 70 odstotni dvig cene ure vožnje?

Še vedno največji strošek za bodoče voznike predstavljajo učne ure vožnje v avtošolah. Cene se trenutno gibljejo od 20 do 25 evrov na uro, minimalno število ur za opravljanje izpita je dvajset, v povprečju pa kandidati do izpitne vožnje opravijo 34 ur, za kar odštejejo med 800 in 1000 evri. Za marsikoga velik znesek pa se utegne prav kmalu občutno povišati. Kot nam je pojasnil Matjaž Mozetič, inštruktor vožnje iz Avtošole B&B v Kranju, šole vožnje od prodajnih cen učnih ur in tečajev cestno prometnih predpisov težko pokrivajo vse stroške. "Zakon o voznikih predpisuje pogoje, materialne in kadrovske za delovanje šol vožnje. Šola mora imeti zaposlenega enega učitelja vožnje, strokovnega vodjo šole vožnje in te ljudi je treba plačat iz naslova prodanih učnih ur. Potem pa so tu še materialni pogoji, treba je imet prostore za sprejem kandidatov, učilnico, vadbeno progo, vadbeno površino za izvajanje učnih vaj iz prve stopnje. Šole vožnje s samo svojo osnovno dejavnostjo, ne moremo preživet," je povedal Mozetič in dodal, da je cena s katero bi lahko učiteljem vožnje omogočili bolj kakovostno usposabljanje in boljše pogoje za delo od 50 do 70 odstotkov višja od sedanje.

Kdo je kriv za korupcijo v avtošolah, posamezniki ali sistem? Katere novosti prinaša Zakon o voznikih, ki je bil sprejet pred enim letom, usmerjen pa je predvsem v urejanje delovanja avtošol in pogoje za usposabljanje mladih voznikov? Ponudijo avtošole voznikom dovolj znanja in veščin vožnje za varen vstop v promet in kaj bi lahko še izboljšali na tem področju? Bodo višje cene vozniškega izpita in učenja vožnje zmanjšale korupcijo in povečale kvaliteto avtošol? Odgovori v današnji oddaji KODA ob 17.28, na prvem programu Televizije Slovenija.