Med možnostmi bi lahko bila tudi hrana iz mesnih nadomestkov in vključevanje žuželk v prehrano. Solato z rakci in črvi ter hrustljave žuželke na zelenjavni posteljici v svoji restavraciji v Parizu že ponuja Laurent Veyet, ki priznava, da sprva nad tem ni bil najbolj navdušen, zdaj pa se zadeva počasi uveljavlja. Eden izmed njegovih gostov je pojasnil: »Odkrivamo nove okuse in ugotavljamo, da so žuželke, ki so se nam sprva gabile, pravzaprav okusne. Predvsem pa je uživanje takšne hrane prijaznejše do okolja.« Alternativni vir beljakovin, kar žuželke so, preizkušajo tudi naši gostinci. »Jaz sem z mravljinci že nekaj preizkušal. V bistvu jih dostikrat uporabljamo v restavraciji pri kakšnih jedeh,« je povedal glavni kuhar v restavraciji Grič v Šentjoštu nad Horjulom Luka Košir. Mravlje so gostom že postregli tudi v restavraciji Atelje v Ljubljani. »Res je to malo stvar kulture in prehranjevanja. V našem prostoru bi bilo treba podreti tabuje glede tega. Vsekakor sem za alternativne kombinacije in alternativne vire prehrane,« nam je zaupal Jorg Zupan. In kako so se gostje v restavraciji odzvali, ko so izvedeli, da imajo na krožniku mravlje? »Kakor kateri. Nekateri so poskusili, drugi so pustili. Tudi če ponudimo svinjske možgane, jih marsikdo pusti. Če pa iz njih naredimo pašteto, s poskušanjem nimajo težav. Se pravi, da je res vse v glavi,« je prepričan Zupan, ki za zdaj s kobilicami in črvi v kuhinji še ni eksperimentiral.

Moka iz žuželk kot bogat vir beljakovin

Na biotehniški fakulteti so v okviru predmeta Nova živila v nekatere končne izdelke vključili tudi žuželke. »Ukvarjali smo se predvsem z moko iz žuželk, iz katere smo zamesili kruh, piškote in granolo. S tem smo izboljšali hranilno vrednost izdelkov, predvsem na račun beljakovin. V kruh smo dodali pet odstotkov moke iz mokarjev in s tem dvignili prehransko vrednost beljakovin za dva odstotka,« je pojasnila Manca Ozvatič, absolventka magistrskega študijskega programa Živilstvo. Kaj pa okus? »Obstaja okus, ki je drugačen od tistega, ki smo ga vajeni, ampak ni moteč,« je pojasnila Ozvatičeva. Žuželke so zdrave, ker vsebujejo rudnine, vitamine in beljakovine. »Običajno vsebujejo tudi več beljakovin v stotih gramih, kot jih vsebujejo običajne vrste mesa,« je poudarila doc. dr. Tanja Pajk Žontar iz skupine za humano prehrano na oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Žuželke so vsakodnevna hrana za 2 milijardi ljudi

Kljub vsem dokazom o koristi mokarjev pa bo verjetno preteklo še nekaj vode, preden se bodo žuželke znašle na naših krožnikih. »Mislim, da se bodo, ampak šele čez pet do deset let, ker ljudje tega še vseeno niso sprejeli kot hrano. Verjetno zaradi videza ličink. Razlog za njihovo uporabo pa je, da ima takšna prehrana manj slabih vplivov na okolje kot recimo živinoreja, za vzgojo je potrebnega manj prostora,« je prepričan Bojan Kujavec iz podjetja Organics Nutrients. »Sicer pa so že danes žuželke za več kot dve milijardi ljudi po svetu vsakodnevna hrana, pri čemer govorimo o približno 1400 vrstah žuželk,« je pojasnila dr. Pajk Žontarjeva in spomnila na uredbo o sajenju in pridelovanju krompirja, ki jo je leta 1767 izdala cesarica Marija Terezija. »Ta je najprej trčila ob hud odpor. Ljudje krompirja niso želeli niti pridelovati, kaj šele jesti, imeli so ga le za krmo svinjam. Danes je krompir nepogrešljiv na slovenskih krožnikih, ljudje ustanavljajo celo društva, povezana s to poljščino, in mu pišejo hvalnice.« Morda bo tudi z žuželkami tako.