A to je le ena od mnogih zgodb obupanih ljudi, ki so za relativno nizke zneske zaradi oderuških obresti ostali brez vsega premoženja. Med številnimi žrtvami goljufov, ki posojajo denar, je tudi Ljubljančanka, ki je želela ostati anonimna, nam pa je zaupala svojo izkušnjo. Pred štirimi leti je v Salomonovem oglasniku našla oglas posrednika, ki jo je povezal s fizično osebo, ki ji je posodila 70 tisoč evrov. Čeprav je 100 tisoč evrov že vrnila, posojilodajalec od nje še vedno zahteva 70 tisočakov.

Razlaščanje premoženja

Zdaj pravico išče na sodišču, kjer so se znašli tudi nekateri izmed okoli tisoč Slovencev, ki so jih slovenski posredniki zvabili v past avstrijske Raiffeisenbank St. Stefan. V primeru Renata Ritlopa je šlo za 20 odstotne obresti, ob tem, da v Sloveniji veljajo za oderuške že več kot 12-odstotne obresti letno. Njegova zagovornica, ki na sodišču zastopa številne oškodovance iz Prekmurja, Vera Krivec, trdi, da gre za načrtno in vodeno razlaščevanje slovenskih posojilojemalcev in poceni odkup njihovega premoženja.

Zaradi Alfa financ ob vse

Med žrtvami goljufivih posojilodajalcev sta tudi zakonca Ana in Simon Likar iz okolice Tolmina. Pri podjetju Alfa finance, ki je imelo celo dovoljenje gospodarskega ministrstva za dajanje potrošniških kreditov, sta si leta 2007 sposodila 13 tisoč evrov. Na banki posojila nista dobila, zato sta se po nasvetu soseda odpravila na sedež podjetja Alfa finance. A kmalu se je izkazalo, da gre za oderuško posojilo, ki jima ga je dala fizična oseba. Zakonca Likar sta ostala brez vsega, tudi brez strehe nad glavo. Primer sta prijavila Tržni inšpekciji in policiji, pravico sta iskala tudi na sodišču, a vsi njuni poizkusi, da bi dokazala, da sta žrtev oderuhov, so bili vse do danes zaman.

Število oderuških posojil narašča

TIRS je denimo leta 2011 izrekel za 195 tisoč evrov kazni, lani že za 440 tisoč. Policija je leta 2013 obravnavala šest kaznivih dejanj, povezanih z oderuškimi posojili, lani pa 23. "S temi kaznivimi dejanji je bilo povzročeno za skoraj 240 tisoč evrov premoženjske škode," nam je povedala Lilijana Obreza Kadilnik, vodja oddelka za finančni kriminal in pranje denarja na Generalni policijski upravi. "Ko govorimo o kaznivem dejanju oderuštva, je zanj predvsem značilno, da si storilci pridobijo očitno nesorazmerno premoženjsko korist in da izkoristijo zelo slabe razmere oškodovancev oz. posojilojemalcev."

Dovoljenje za kreditiranje ne jamči varnosti

Seznam podjetij, ki jim je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izdalo dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, je dostopen na spletnih straneh ministrstva. A na tem seznamu so se v preteklosti že znašla podjetja, za katera se je pozneje izkazalo, da so potrošnikom dajala oderuška posojila. Tržni inšpektor Andrej Žakelj nam je povedal, da to ni poroštvo za varnost. "Naloga tistega, ki nadzira delovanje oz. poslovanje tovrstnih podjetij, je, da natančno ugotovi, ali so spoštovana pravila, ki jih določa zakon, ali ne." V primeru kršitev sicer TIRS poleg izreka kazni gospodarskemu ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za kreditiranje.

Finančna stiska lahko privede tudi do samomora

Pogosto se po informacijah inšpektorjev dogaja, da posojilojemalci samo površno ali pa sploh ne preberejo pogodbenih pogojev, saj sporne pogodbe podpisujejo v hudi finančni stiski, kar oderuhi s pridom izkoriščajo. Klinična psihologinja Anka Zavasnik nam je povedala, da se ljudje v finančni stiski pogosto brezglavo oprimejo vsake rešilne bilke, čeprav lahko ta privede do še slabšega položaja. "Tem ljudem grozijo z nasiljem ob izterjavi dolgov in to je tudi situacija, ki jo je težko prenesti."

ZPS dosegel pomembno spremembo zakona

Sredi avgusta 2014 je sicer na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije prišlo do pomembne spremembe 135. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Odslej lahko namreč dolžnik s pisno izjavo, ki jo pošlje svojemu delodajalcu, prekliče upravno izplačilno prepoved. S takšno izjavo lahko potrošnik, ki je vrnil znesek, ki ga je prejel na podlagi sporne (nične) kreditne pogodbe, sam ustavi odtegovanje obrokov od svoje plače ali pokojnine in za to ni več potrebno posredovanje sodišča z izdajo začasne odredbe.

Zakaj se v mreže pokvarjenih posojilodajalcev ujame vse več ljudi v stiski? Kako se lahko žrtev oderuhov zaščiti? Gre res za načrtno razlaščanje ljudi v stiski in poceni odkup njihovega premoženja? Kakšna usoda čaka okoli tisoč Slovencev, ki so jih slovenski posredniki zvabili v past avstrijske Raiffeisen bank? Na kaj morajo biti potrošniki pozorni, ko najemajo posojila od gospodarskih družb, ki niso banke ali hranilnice, kako prepoznati oderuške obresti in kateri so še elementi oderuškega kredita, smo raziskovali v tokratni oddaji Posebna ponudba, ki si jo lahko ogledate v priloženi videonovici.

Foto: Bobo