Podražitev je že doletela prebivalce v Šaleški dolini, Mariboru, Kranju in Ljubljani. Po spomladanskem dvigu cen so pri Energetiki Ljubljana cene toplotne energije 1. septembra znova dvignili za 17,6 odstotka, kar pomeni, da bodo njihovi odjemalci pozimi za ogrevanje plačevali več. »Predvidevamo, da se bodo te cene za stanovanje, veliko 70 m2, na letni ravni povišale za približno 75 evrov, za večstanovanjsko hišo, veliko 200 m2, pa za slabih 200 evrov,« je pojasnil Primož Škerl, namestnik tehničnega direktorja za proizvodnjo pri Energetiki Ljubljana. Kot razlog za to je navedel, da se tolikšnih skokov cen v preteklosti ne spomni. »Za ponazoritev: cene zemeljskega plina za takojšnjo dobavo so višje za 500 odstotkov, enega pomembnih stroškov pomenijo stroški ogljičnih kuponov, ki so se podražili za 130 odstotkov.« Višje so tudi cene v Mariboru. Zaradi spremembe parametrov vhodnih elementov strukture cene so v Energetiki Maribor septembra zvišali prodajno ceno variabilnega dela toplote gospodinjskega odjema z 78,2 na skoraj 82 evrov za megavatno uro, kar je skoraj petodstotni dvig. Zvišale so se tudi cene v Kranju. "Stroški ogrevanja so se zaradi dviga cene zemeljskega plina v povprečju zvišali za 20 odstotkov, kljub temu pa letošnji stroški ogrevanja bistveno ne odstopajo preteklih sezon," je za STA povedal projektni vodja za področje marketinga v Domplanu Matjaž Frelih. Termoelektrarna Šoštanj je poleti zaradi podražitve emisijskih kuponov ceno toplotne energije že zvišala za 36,8 odstotka, dodatnih podražitev ne načrtujejo. Cena se je za odjemalce v sistemu daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini ob že predvideni in upoštevani subvenciji lokalnih skupnosti za gospodinjstva zvišala od 30 do 35 odstotkov.

Višje položnice za elektriko so samo še vprašanje časa

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je cena električne energije za gospodinjske odjemalce v enem letu malenkost znižala. »V prvem valu epidemije je Agencija za energijo omrežnino, ki pomeni dobro tretjino zneska na položnici, zmanjšala za 33 odstotkov, vlada pa je ukinila zaračunavanje prispevka za obnovljive vire energije. Končni znesek je bil zato za okoli 20 odstotkov nižji,« je pojasnila direktorica Agencije za energijo Duška Godina. A le vprašanje časa je, kdaj bomo tudi za elektriko plačevali več, saj se je ta na evropskih borzah podražila za okoli 100 odstotkov. »To je odvisno od tega, koliko električne energije so zakupili dobavitelji. Zagotovo pa bodo končni uporabniki prej ali slej to občutili. Električna energija ne bo več cenejša. Na cene pred enim letom se ne bomo vrnili že zaradi emisijskih kuponov, ki se ne bodo cenili,« je pojasnil predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. Na vprašanje, kdaj naj bi se podražila elektrika, direktorica Agencije za energijo odgovarja: »V Evropi se gibanja cen na veleprodajnih trgih pri končnih odjemalcih odrazijo z zamikom od šestih do dvanajstih mesecev.« Z visokimi cenami energentov se evropske države spoprijemajo vsaka po svoje. Španska vlada poskuša energetski trg obvladati z začasnim znižanjem davka na dodano vrednost za energente. Ukrepala je tudi italijanska vlada, ki je gospodinjstvom subvencionirala položnice za elektriko. Ali bodo visoke cene energentov, ko se bodo te prevalile na ramena porabnikov, blažili z ukrepi, smo vprašali tudi naša ministrstva za infrastrukturo, okolje in finance, a odgovorov nismo prejeli.