Katarina Seršen in njena hči sta pred dvema letoma po nenadni smrti lastnika, izvenzakonskega partnerja naše gledalke in očeta njene hčerke, podedovali nepremičnino v Ljubljani. Hkrati sta podedovali tudi pokojnikov dolg in izvršbo zaradi neplačanih stroškov tedanjemu upravniku SPL-u. Dolg, ki je znašal 761,19 evrov je do danes narasel na 1673,60 evrov. "Jaz za nastanek dolga nisem vedla in nisem imela vpliva na to. Banka mi je blokirala račun le dva dni po tem ko sem jaz prejela ta sklep," trdi naša gledlaka, ki je prepričana, da je banka s tem, ko je rubila dolgovani znesek, kršila zakon: "Sklep ni pravnomočen, ker sem v pritožbenem roku vložila pritožbo zoper celoten sklep in sodno takso plačala 55 evrov." Andrej Ekart z Ministrstva za pravosodje pojasnjuje, da dediči jamčijo za zapustnikove dolgove: "Dedič se lahko odloči ali se bo odpovedal dediščini in v tem primeru seveda ne jamči za dolgove zapustnika, v kolikor pa dediščino prevzame z njo prevzame tako aktivo kot pasivo. Seveda dedič v vsakem posameznem primeru presodi kaj se mu bolj splača."

"Banka mi je nezakonito rubila denar"

"Gospa ima pravico do ugovora ampak to ne zadrži izvržbe, ker zakon tako predvideva. V primeru, da je zahtevek utemeljen in je že pravnomočen se rubi ne glede na utemeljenost procesnih sklepov," razlaga odvetnik Franci Ježek. SPL je namreč na sodišču pred petimi leti uspel dokazati, da je pokojni lastnik stanovanja SPLu dolgoval 761,19 evrov in ker se dolžnik na tako odločitev sodišča takrat ni pritožil, je sklep o izvršbi postal pravnomočen. "Pravnomočnost pomeni, da je zadeva razsojena. Prav ali narobe, konec je. Tisto kar piše noter je verodostojno in dokončno in se ne da izpodbijat,"dodaja Ježek in pojasnjuje, da ima banka v takem primeru več možnosti: "Ena je rubež, kar pomeni, da ne upnik ne dolžnik ne razpolagata s temi sredstvi, drugo pa je prenos na upnika. In v tem primeru je banka pravilno zarubila sredstva, ni jih pa še prenesla na upnika, ker čakajo na sprovedbo," trdi Ježek.

Enoletni odlog plačila ne zadrži rubeža

Konec septembra so na SPLu naši gledalki ponudili možnost obročnega odplačevanja, sodišče pa je izdalo sklep o enoletnem odlogu plačila dolga. "Odlog izvršbe ima za posledico, da tista sredstva, ki so na banki že zarubljena ostanejo zarubljena, bodoča pa se ne rubijo. Če bi dolžnik v vmesnem času odplačeval dolg v skladu z dogovorom, upniki o tem ponavadi obveščajo sodišče in sodišče v takem primeru izda sklep o delni ustavitvi izvršbe, to pomeni, da bi se znesek zarubljenega denarja nižal glede na to koliko je dolžnik v vmesnem času poravnal," pravi Ekart. Katarina Seršen trdi, da je osnutek izvensodne poravnave z SPL-om podpisala, med tem ko na SPL-u trdijo, da naša gledalka izvesodne poravnave, še ni podpisala. Ponudili so ji 20 odstotni odpis zakonskih obresti, kar pomeni, da mora v enajstih obrokih odplačati 1508,40 evrov. Pojasnili so še, da v kolikor tega ne bo storila ali se ne bo držala rokov plačil, lahko sodišču podajo predlog za preklic odloga plačila dolga, kar bi izvršbo ponovno aktiviralo.

Dolgove je potrebno plačati

V izjemnih okoliščinah lahko tisti, ki menijo, da se jim z vročeno izvršbo godi krivica, koristijo izredna pravna sredstva. "Ponavadi gre za primere ponarejenih listin, suma storitve kaznivega dejanja ali hudih procesnih kršitev. V tem konkretnem primeru, ne da bi natančno poznal vse okoliščine, bi stranki verjetno svetoval, da je treba ta dolg poplačat. Običajno pri upravniških storitvah lahko nastanejo napake pri obračunih, ampak te napake so minorne", meni odvetnik Ježek. Ali bo banka zarubljena sredstva naše gledalke po podpisu izvensodne poravnave z SPL-om sprostila, je odvisno upnika, ki pa se mu po mnenju Ježka, zaradi prevelikega tveganja izvršbe ne splača umakniti. "Ker pa se je dolžnica na sklep o izvršbi pritožila, banka zarubljenih sredstev, dokler ne prejme odgovora sodišča, ne bo nakazala upniku, lahko se namreč zgodi, da bo ugovor dolžnice utemeljen," še pojasnjuje Ježek in opozarja, da se premalokrat zavedamo, da je lastnina tudi odgovornost in breme.

Foto: BoBo