Karantensko odločbo dobijo zdrave osebe brez simptomov, ki so bile v tako imenovanem rizičnem stiku z okuženo osebo, in sicer pod pogojem, da niso cepljene, niso prebolele covida 19 ali pa je od tega minilo več kot šest mesecev, od cepljenja z vsemi potrebnimi odmerki pa več kot devet mesecev. Osebe lahko to, da so napotene v karanteno, izvejo od NIJZ-ja, od bolnika ali pa po aplikaciji Ostani zdrav. V vseh primerih takega posameznika napotijo, naj izpolni izjavo o karanteni na domu in vlogo za pridobitev potrdila o karanteni na domu, vse to pa nato pošlje delodajalcu.

Kaj pa, če je v karanteno napoten otrok?

Zdrave osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu z osebo, ki ji je bila izdana karantenska odločba, normalno hodijo v šolo in na delo. Enako velja, če je v karanteno napoten otrok. Ob znakih okužbe pa mora taka oseba o tem obvestiti zdravnika in takrat ni več v karanteni, ampak v izolaciji. To pomeni, da ne sme zapuščati doma, da mora omejiti stike z drugimi ljudmi in da mora dosledno upoštevati priporočila za preprečevanje širjenja bolezni. Tudi v tem primeru zdravi člani istega gospodinjstva normalno hodijo na delo in v šolo. V večini šol v primerih, ko ugotovijo, da je bil eden izmed učencev v stiku z obolelo osebo, vseeno ostanejo doma vsi učenci iz razreda, tudi cepljeni in tisti, ki so covid 19 že preboleli. Številni starši so zaradi tega nejevoljni. »Če mora ves razred v karanteno, čeprav je bil na primer en otrok cepljen, je to zato, ker je za posameznega otroka verjetno težko organizirati pouk v živo, zato pač tudi on spremlja pouk na daljavo,« je pojasnila epidemiologinja Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Samozaposleni brez nadomestil za čas karantene

Delavcem, ki med karanteno lahko delajo na domu, pripada celotna plača, izplačati jo mora delodajalec. Tistim, ki med karanteno ne morejo opravljati dela na domu, pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače. A pozor, to velja za tiste, ki se okužijo zunaj delovnega mesta. Če se okužijo na delovnem mestu, jim pripada celotna plača. V obeh primerih nadomestilo delodajalcu povrne država. Kaj pa, če je v karanteni otrok, ki potrebuje varstvo starša? »Starš lahko zaprosi za nadomestilo zaradi višje sile. V tem primeru mu mora delodajalec prav tako izplačati 80 odstotkov plače in ne manj, kot je minimalna plača,« je pojasnila Grilčeva. Višjo silo zaradi karantene na domu lahko uveljavljajo starši vrtčevskih otrok in osnovnošolcev do vključno 5. razreda, starši otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Samozaposlenim pa nadomestilo za čas v karanteni ne pripada. Prav tako ne dobijo nadomestila za varstvo zdravega otroka v karanteni. Na Ministrstvu za gospodarstvo so nam pojasnili, da so uvedbo nadomestila za samozaposlene predlagali, a vlada njihovega predloga ni sprejela. Do nadomestila v takem primeru prav tako niso upravičeni tisti, ki ob prehodu meje niso izpolnjevali pogoja PCT.