Da je Slovenija znotraj Sveta Evrope zelo zgledna država meni tudi dr. Saša Zagorc, predstojnik Katedre za ustavno pravo in nosilec predmeta Evropsko pravo človekovih pravic. "Kar me k temu prepričuje je, če se primerjamo z drugimi državami, da nimamo kršitev, ki so povezane z najpomembnejšimi človekovimi pravicami, kot je pravica do življenja, kjer bi država aktivno prispevala k smrti nekoga, seveda na nezakonit način. Slovenija ne izvaja mučenja, resno ogroža ali trpinči posameznikov." Vzroke za neslavno statistiko obsodb Slovenije na ESČP Zagorc vidi v tem, da so zastopniki Slovenije pred evropskim sodiščem premalo vešči in imajo premalo izkušenj z uveljavljanjem tega pravnega reda. "Po drugi strani pa je lahko ogromno napak storjenih na ravni nacionalnih sodišč in upravnih in izvršilnih organov v Sloveniji. V takih primerih še tako vešči zastopniki Slovenije ne morejo odrešiti države odgovornosti," je prepričan Zagorc.

Praksa ESČP je zavezujoča

Največkrat je bila proti Sloveniji ugotovljena kršitev pravice do ustrezne odškodnine in do sojenja v razumnem roku. Sledijo sodbe zaradi nečloveškega in poniževalnega ravnanja in zaradi kršitve pravice do pravičnega sojenja. Na vprašanje zakaj sodniki v Strasbourgu sodijo drugače od sodnikov pri nas predsednica Ustavnega sodišča RS dr. Jadranka Sovdat odgovarja: "Tako kot imamo včasih ustavni sodniki drugačna stališča glede razlage ustave od naših rednih sodnikov, je popolnoma normalno, da imajo naši kolegi v Strasbourgu kdaj drugačna stališča kot jih imamo nacionalni sodniki, vključno z ustavnimi sodniki v Sloveniji. Razlaga pravnih aktov je pač vrednostno opravilo in seveda je normalno, da imamo včasih lahko tudi različne poglede na to. Kar je pomembno pa je naslednje: Ko imamo enkrat stališče sodišča in smo soočeni z enakim primerom so za nas to obvezujoča stališča, ki jim moramo slediti. Ali pa moramo dobre razloge, da gremo lahko v tako imenovani dialog z mednarodnimi sodniku v Strasbourgu."

Varstvo človekovih pravic se ves čas razvija

"Pomembno je, da se mladi s preučevanjem in poznavanjem prakse Evropskega sodišča za človekove pravice opremijo za bolj kakovostno zastopanje pritožnikov in države ter odgovornejšo skrb za varstvo konvencijskih pravic pri sprejemanju in uporabi predpisov in pri delovanju rednih in ustavnega sodišča ter odvetništva," je prepričan nekdanji ustavni sodnik in idejni vodja tekmovanja Rubikon dr. Ciril Ribičič. Tekmovanje je namenjeno preučevanju in poznavanju prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, s čimer se mladi opremijo za bolj kakovostno zastopanje pritožnikov in države ter odgovornejšo skrb za varstvo konvencijskih pravic pri sprejemanju in uporabi predpisov in pri delovanju rednih in ustavnega sodišča ter odvetništva. Tako so 18. maja na Pravni fakulteti v Ljubljani organizirali finale 13. tekmovanja Rubikon, na katerem je nastopilo enajst študentov s Pravnih fakultet v Ljubljani in Mariboru, Fakultete za družbe vede in Fakultete za upravo. Predstavili so primere iz bogate prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, nato pa odgovarjali na vprašanja ocenjevalne komisije, ki jo že tradicionalno sestavljajo dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, Franc Testen, nekdanji predsednik Ustavnega in Vrhovnega sodišča in Boris Kobal, dramatik, režiser in igralec.

Pred Slovenijo je še dolga pot do popolnega spoštovanja človekovih pravic

Študenti so si za predstavitev na tokratnem tekmovanju lahko izbrali zgolj sodbe, ki se niso nanašale na Slovenijo. Še pred koncem tekmovanja smo jih vprašali kako je s spoštovanjem človekovih pravic pri nas. Žan Ciglar, študent na Fakulteti za upravo meni, da je spoštovanje človekovih pravic v Sloveniji precejšnje, a je pred nami še dolga pot pred seboj za odpravo določenih napak. "Tak primer so delavci v trafikah, ki so prekarni delavci. Odpirajo svoje sp-je, cele dneve so zaprti v teh majhnih prostorih, služijo svoj kruh, vendar si težko privoščijo dopust, ker delajo sami, morajo cele dneve ostati na delovnem mestu, delajo bolni, saj si ne morejo privoščiti bolniške, ker je to zanje prevelik izpad zaslužka," je povedal študent Žan Ciglič. Julijan Malnar, ki je študent politologije na Fakulteti za družbene vede pa medni, da so človekove pravice preozek pojem: "Ta pojem bi se moral razširiti tudi na socialne in na ekonomske pravice. Največji problem v Sloveniji je korupcija v gospodarstvu, v politiki pa sploh. Sodstvo v takih primerih ni učinkovito." Komisija je najbolje ocenila študenta pravne fakultete v Mariboru Aneja Irgoliča, ki je predstavil primer Kacki proti Poljski, drugo mesto je zasedla Hana Šerbec, tretje pa Tim Gabršek.