"V Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki blago izključno dobavljajo samo javnim prehranskim obratom. Imen teh podjetij sploh ne vidimo v drobni prodaji, kar pomeni, da praktično izdelkov za široko potrošnjo sploh ne izdelujejo. In pri takšnih dobaviteljih me skrbi, da prihaja do zavajanja glede porekla izdelkov," opozarja prehranski varuh Jože Podgoršek. V primeru enega večjih slovenskih vrtcev je zaradi suma poneverbe izvora mesa že vložil prijavo na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na ugotovitve pa še čaka.

V Sloveniji prodamo več slovenskega mesa kot ga proizvedemo

Dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete meni, da se kljub temu, da je sledljivost surovega mesa zelo strogo predpisana in ima Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) precejšnje pristojnosti pri odkrivanju nepravilnosti, poneverbe izvora mesa še vedno dogajajo. "Uprava za varno hrano je ugotovila, da je veliko potvorb tudi v največjih trgovinskih sistemih," trdi Kuhar in dodaja, da je najbolj kritičen zadnji korak v procesu označevanja mesa, ker proizvajalci, trgovci, pa tudi mesarji velikokrat potvarjajo deklaracijo porekla. Rešitev vidi v beleženju količine mesa na blagajni. "Če bi bila to točka nadzora, bi lahko kršitve preprečili," je prepričan Kuhar. Da se številke ne ujemajo priznava tudi prehranski varuh: "Ob vseh teh akcijah, ki jih ima prva, druga, tretja, četrta trgovinska veriga, se sprašujem ali sploh imamo toliko rdečega mesa, kot ga prodamo? Poleg tega, da se to meso prodaja še kje drugje, se mi res poraja sum ali je to meso resnično slovenskega porekla. Zato sem to temo načel tudi z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij in z Upravo za varno hrano." A konkretnih rešitev za enkrat še ni.

UVHVVR: Največ krštev je pri označevanju porekla mesa

Uradni veterinarji UVHVVR so v lanskem letu izvedli dva posebna nadzora nad označevanjem in sledljivostjo prašičjega in perutninskega mesa v obratih za razsek mesa in mesnicah, pri katerih so opravili skupaj 113 pregledov. Pomanjkljivosti oziroma neskladja so ugotovili v 13 razsekovalnicah za rdeče meso in v kar 47 mesnicah. Sedem nosilcev živilske dejavnosti ni imelo zagotovljene sledljivosti mesa, največ, kar devetnajst, pa jih ni moglo dokazati kraja rojstva živali, a so kljub temu meso označili z oznako poreklo, kar pa se sme uporabljati le, če je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v isti državi. Neskladja, ki so jih ugotovili so bila še: v prodajni vitrini drugače navedeno poreklo mesa, kot je bilo na dokumentih, ki so spremljali pošiljko mesa v mesnico, napačno navedeni dobavitelji mesa in pomanjkljivi podatki o mesu. V šestih primerih je imela označba mesa na prodajnem mestu samo navedbo države npr. Slovenija ali slovensko meso, ni pa bilo razvidno ali gre za slovensko poreklo ali je bilo meso le vzrejeno v Sloveniji.

Foto: Reuters