Potrošniki, ki so potovanja že plačali, so pričakovali vračilo denarja. A v večini primerov ga niso dobili. »Potrošniki so od agencij oziroma organizatorjev potovanj dobivali odgovore, da jim denarja ne morejo vračati in da ga bodo dobili v vrednotnicah, pod takimi ali drugačnimi pogoji,« pojasnjuje Matjaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). To ni v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov, poudarjajo na ZPS-ju in dodajajo, da so se v finančnih težavah znašli tudi številni potrošniki. »Veliko potrošnikov je ostalo brez službe, brez dohodkov, zato denar, ki so ga vplačali, potrebujejo,« je še povedal Jakin.

Turistične agencije: Denarja nimamo!

Organizatorji potovanj pojasnjujejo, da vplačanega denarja nimajo. »Za zagotavljanje rezervacij moramo dobaviteljem plačati avans, ne glede na to, ali gre za počitnice ali za potovanje,« je pojasnil Miha Širca iz turistične agencije Kompas. Direktor agencije Relax Jože Režonja pa opozarja, da turistične agencije ne bodo preživele, če bo morale naenkrat vrniti ves denar. Vlada je minuli teden v drugem intervencijskem zakonu uzakonila vrednotnice. Po novi zakonski ureditvi mora organizator potovanja potrošniku vrniti vsa plačila v 12 mesecih po razglasitvi prenehanja epidemije, namesto v roku 14 dni, kot to določa Zakon o varstvu potrošnikov oziroma evropska direktiva o paketnih potovanjih. Potrošniki, ki zavrnejo sprejem vrednotnice, morajo torej na vračilo denarja počakati 12 mesecev od razglasitve konca epidemije. Če pa se potrošniki odločijo za vrednotnico, mora biti po zakonu unovčljiva 24 mesecev in jo lahko unovči kdor koli, ne le potrošnik, ki mu je bila izdana. Na Zvezi potrošnikov opozarjajo na izredno omejitev, ki jo določa novi zakon ‒ če potrošnik izdane vrednotnice ne unovči v 24 mesecih od izdaje, lahko v 14 dneh po preteku tega obdobja od organizatorja potovanja zahteva, da mu v 14 dneh od prejema zahtevka vrne denar. Zaradi po njihovem mnenju pomanjkljivih rešitev, ki potrošnikov ne ščitijo dovolj, so na ZPS-ju pripravili predlog amandmajev k intervencijskemu zakonu. Zmanjševanje pravic potrošnikov v času krize ni sprejemljivo, poudarjajo.

BEUC: Denar za vračilo že vplačanih potovanj mora turističnim ponudnikom zagotoviti država

Zakaj vrednotnice, ki jih ponuja večina turističnih agencij po Evropi, niso sprejemljiva zamenjava za vračilo denarja pri vnaprej plačanih turističnih paketih, ki so odpadli, smo se pogovarjali s pomočnico direktorice Evropske potrošniške organizacije (BEUC) Ursulo Pachl. »Zakoni so jasni. Potrošniki so upravičeni do povračila denarja, če je potovanje odpovedano zaradi izjemnih okoliščin. Pandemija covida 19 je vsekakor izjemna okoliščina. Težava z vrednotnicami je, da ne zagotavljajo vračila denarja v primeru stečaja podjetij. Žal ne vemo, ali bodo ponudniki potovanj, celo veliki, tudi letalske družbe, čez nekaj tednov ali mesecev še sploh obstajali. Ne moremo pričakovati, da bodo potrošniki sprejeli vrednotnice in tveganje, da denarja ne bodo nikoli dobili nazaj. Ni sprejemljivo, da potrošnike izkoriščajo kot banke, ki turistični industriji zagotavljajo poceni posojila,« je prepričana Ursula Pachl. Kot primer dobre prakse navaja Dansko, kjer so se vsi udeleženci, torej turistične agencije, vlada in potrošniške organizacije, zelo hitro dogovorili za povečanje jamstvenega sklada. Evropska komisija je po skrajšanem postopku odobrila državno pomoč. »Takšen sklad so ustanovili ravno zato, da bi turističnim podjetjem pomagali izpolniti zahteve potrošnikov po vračilu denarja,« je še pojasnila predstavnica Evropske potrošniške organizacije. Ta še poudarja, da je prihodnost poslovanja turističnih agencij odvisna od zaupanja uporabnikov, to pa je v teh dneh na preizkušnji.