Obnašamo se kot bi imeli en planet in pol

Za vsak produkt, ki ga proizvedemo potrebujemo naravne vire, energijo, vodo in človeka, ki izdelek naredi. Po podatkih Umanotere razrez cene majice, ki v trgovini stane 5 evrov pokaže, da je tisti, ki je to majico naredil zanjo dobil približno 10 centov. Gaja Brecelj iz Umanotere opozarja, da s tako mizernim plačilom ljudje, ki šivajo oblačila za zahodni trg ne morejo preživeti. "Potrebno se je zavedati še vseh drugih negativnih posledic, ki jih ima takšna proizvodnja na okolje. Za vzgojo bombaža porabimo ogromno pesticidov. Zgovoren je podatek, da je v eni majici okoli 2600 litrov tako imenovane nevidne vode, to je tista voda, ki jo porabimo, zato da majico proizvedemo. Potem ta majica potuje na drug konec sveta, kjer so jo sešili v pogosto neživljenjskih razmerah," je pojasnila Brecljeva in dodala, da s takšno proizvodnjo obremenjujemo naravo kot bi imeli en planet in pol, zato so spremembe nujne.

Izkoriščanje tekstilnih delavcev

24. aprila 2013 je grozljiva nesreča v Bangladešu razkrila vso bedo tekstilne industrije. V Daki se je zrušila osemnadstropna stavba, znana kot Rana Plaza, in pod seboj pokopala 1134 ljudi. Večina žrtev je bila žensk, ki so za drobiž šivale oblačila za zahodni trg, mrtvih je bilo tudi ogromno otrok. A kot pojasnjuje Kalpona Akter, vodja delavskega sindikata v Daki se razmere niso izboljšale: "Rana Plaza je bila spodbuda za spremembo, a le za kratek čas. Če bi preverili zdaj, je vse kot prej. Delavce, ki se želijo organizirati in boriti za svoje pravice odpuščajo, pretepajo in dajejo na črno listo." Po podatkih nevladne organizacije Human Rights Watch je v tretjem svetu med delavci v tekstilni industriji še vedno veliko otrok, ki jih izkoriščajo za tista dela, ki jih odrasli ne želijo opravljati, povrhu vsega pa jih lahko tudi manj plačajo. "Tekstilni delavci morajo za drobiž delati v nevzdržnih razmerah, tudi po petnajst in več ur jih ne spustijo domov. Znane so zgodbe iz Bangladeša, a nič drugače ni v Indiji in ostalih državah Jugovzhodne Azije," je povedala Gaja Brecelj.

"Presegli smo ekološko točko brez vrnitve"

"Zelo malo ljudi se zaveda, kako smo s pretiranim potrošništvom marsikje že zdavnaj presegli ekološko 'točko brez vrnitve', in dvomim, da sploh kdo pomisli, iz kakšnih delovnih razmer prihajajo stvari, ki jih kupujemo v 'čudovitih' nakupovalnih središčih," meni fotograf, popotnik in novinar Arne Hodalič. Nekontrolirano nakupovanje je kot pravi velik problem, ki se ga premalo zavedajo tisti, ki ne potujejo. "Ko enkrat vidiš stvari, ki se dogajajo v tako imenovanem tretjem svetu na račun naše potrošnje, na račun tega, da mi ne znamo sami sebe kontrolirati, da kupujemo takrat ko smo depresivni, da kupujemo kar tako, za takšno ravnanje ceno plačujejo ljudje v tretjem svetu, ki zaradi tega zelo slabo živijo," je povedal Hodalič, ki se je zato, da bi ljudem približal koncept odgovornega potrošništva v vlogi ambasadorja pridružil projektu Plaktivat s katerim želita podjetje Tam-tam in Umanotera širšo javnost spodbuditi k alternativnim načinom potrošnje.

Do okolja prijaznejši in cenejši nakupi

"Namesto, da bi šli v trgovino in kupili nekaj, kar povzroči velik vpliv na okolje in negativen vpliv na ljudi, lahko obleke poiščemo v tako imenovanih izmenjevalnicah oblačil," predlaga Gaja Brecelj, ki meni, da v Sloveniji obstaja že veliko možnosti za alternativne načine nakupov. "Izmenjamo si lahko tudi semena, orodje in prevoz, s čimer bomo poskrbeli za bolj čisto okolje, pa še manj denarja bomo zapravili," je še povedala Brecljeva. Pobudnik projekta Plaktivat Tomaž Drozg iz podjetja Tam-tam je prepričan, da bo zmagovalni plakat 22-letnega absolventa Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki je mednarodnem natečaju med 120 deli iz vsega sveta, najbolj prepričal žirijo, slovenskim potrošnikom odprl nov pogled na potrošništvo. Avtor Nal Klemen ga je opisal takole: "Prikazuje, kako smo vsi ujeti v zapleten labirint potrošništva in zelo se moramo potruditi, da sploh spoznamo alternativo in najdemo izhod." Plakat bo do konca marca javno razobešen na kar petstotih Tam-tam-ovih plakatnih mestih po celi Sloveniji.