Ljubljana leži na enem najbolj potresno ogroženih območij v državi. Večina od dobrih 294 tisoč prebivalcev živi v na gosto pozidanih območjih, kar močno vpliva na število žrtev in gmotno škodo ob potresu. V študiji z naslovom Seizmični stresni test stavbnega fonda v RS fakultete za gradbeništvo in geodezijo so ugotovili, da bi lahko škoda ob potresu, podobnem tistemu leta 1895, dosegla dobrih sedem milijard evrov, pri čemer posredna škoda in škoda na infrastrukturi sploh nista upoštevani. Na območju potresa bi bilo v stanju popolne poškodovanosti med 750 in 16.000 objektov ali delov objektov, najverjetneje pa 4500, od tega ocenjujejo, da bi se jih takoj porušilo približno 10 odstotkov. Polovica škode bi nastala na stavbah, ki so bile zgrajene pred letom 1964. Pripravljavci študije ocenjujejo, da bi umrlo 300 ljudi. »Naši modeli so takšni, da ne moremo ničesar z gotovostjo napovedati, ampak le z določeno stopnjo zaupanja, in po našem modelu mediana kaže, da je 50 odstotkov možnosti, da bi jih bilo več kot 300, 50 odstotkov pa, da bi jih bilo manj kot 300,« je pojasnil eden izmed avtorjev študije dr. Matjaž Dolšek s fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.

Strokovnjaki predlagajo sklad za krepitev potresne odpornosti

Študija predstavlja osnovo za pripravo Resolucije o programu protipotresne sanacije potresno ogroženih stavb, ki naj bi jo ministrstvo pripravilo do konca leta. Strokovnjaki so preverili potresno varnost pol milijona stavb po vsej Sloveniji. »Preliminarni rezultati seizmičnih stresnih testov slovenskega stavbnega fonda za ministrstvo so pokazali, da je v Sloveniji problematičnih stavb oziroma delov stavb glede na kazalnik tveganja, ki meri ogroženost človeških življenj, med 20.000 in 56.000, najbolj verjetno pa 34.000. V teh objektih živi med 90.000 in četrt milijona ljudi, vrednost teh stavb pa je ocenjena na od štiri do 10 milijard evrov,« je pojasnil Dolšek. Ker so ugotovili, da potresna varnost ni ustrezna, so ministrstvu za okolje predlagali smernice za krepitev potresne odpornosti v družbi. Med predlaganimi ukrepi so: postopno utrjevanje potresno nevarnih stavb, natančnejše analize potresne varnosti, širjenje informacij o potresni varnosti in finančne spodbude za vzpostavitev okolja za dvig potresne varnosti. »Predlagali smo sklad za krepitev potresne odpornosti in kupone za lastnike potresno nevarnih stavb. Nadalje, da bi ti lastniki na letni ravni plačevali v sklad. S tem bi izkazovali odgovornost do družbe, saj bi se s polnjenjem sklada povečevala potresna odpornost družbe.« Potresna odpornost bi se po tem predlogu tako lahko povečala v 30 letih, tj. do leta 2050. »Za utrditev stavb v Sloveniji bi potrebovali štiri milijarde evrov,« ocenjuje Dolšek. To je precej manj od sedmih milijard, kolikor bi bilo zgolj gmotne škode ob morebitnem potresu v Ljubljani. Potresov strokovnjaki še dolgo ne bodo znali napovedati, meni Dolšek. »Lahko pa se špekulira. Ena od špekulacij bi bila takale: leta 1880 je bil močan potres v Zagrebu, 1895 pa v Ljubljani. V Zagrebu je bil zadnji močnejši potres lani, torej imamo 15 let časa, da se pripravimo.«

Nova karta potresne nevarnosti Slovenije

Pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije pripravili novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki prikazuje pospešek tal ob potresih. »Stara karta temelji večinoma na podatkih o preteklih potresih. Če imamo znanje o prelomih, pa lahko predvidimo, da se bodo potresi zgodili tudi tam, kjer do zdaj nismo zabeležili veliko potresov,« je povedala dr. Barbara Šket Motnikar z Agencije za okolje. Po končanem postopku spremembe zakonodaje o potresno odporni gradnji bo karta nadomestila dosedanjo uradno karto, ki jo morajo upoštevati projektanti. V minulih dvajsetih letih od izdelave uradne karte potresne nevarnosti Slovenije so pridobili številne nove seizmološke in geološko-tektonske podatke, modele in povezave, posodobljene so tudi metode ocenjevanja parametrov. »Ocenjena tveganja so se na novi karti nekoliko povečala. Predvsem v Beli krajini, okoli Črnomlja, v Novem mestu, okrog Idrije in vzhodno od Bovca na meji z Italijo,« je še pojasnila dr. Šket Motnikar. Karta projektnega pospeška tal pa je le eno od meril, ki jih morajo projektanti upoštevati. »Veliko bolj na projektiranje potresno varnih stavb vplivajo številni drugi parametri,« je pojasnil Dolšek in dodal, da je nova karta nov vhodni podatek za analize tveganja, ki nam lahko pokaže, ali so se številke iz študij, opravljenih do zdaj, kaj spremenile.