Trenutna evropska zakonodaja predpisuje, da v enem letu ne sme biti več kot 35 dni v katerih izmerjena vrednost PM 10 delcev presega 50 mikrogramov na kubični meter. 30-dnevne meritve kakovosti zunanjega zraka v Prvačini so zabeležile štirikratni presežek, med tem ko so v Novi Gorici na obeh merilnih mestih (Nova Gorica in Nova Gorica Grčna) zaznali po eno preseganje zakonsko najvišje dovoljene koncentracije PM delcev v zraku. Je torej podeželje bolj onesnaženo kot mesto?

Tu se je merilo en mesec, kar s stališča regulative ni dovolj, saj le-ta določa, da je potrebno meriti dvanajst mesecev. Ampak v resnici so enomesečne meritve, indikativne in nam lahko povejo ali imamo problem ali problema ni. Rezultati teh meritev, torej štiri preseganja, so za zimo kakršna je zdaj v resnici precej veliko. Sploh v kontekstu Vipavske Doline: v Novi Gorici je bilo ugotovljeno eno samo preseganje, v istem geografskem okolju je bilo na podeželju v Prvačini štiri krat več preseganja.

Ste lahko malo bolj natančni kaj pomenijo rezultati teh meritev? Ali na podlagi meritev lahko ugotovimo kaj je vzrok za onesnaženost zraka v Prvačini?

Tisto kar se meni zdi veliko bolj zaskrbljujoče kot štirikratni presežki dovoljenih koncentracij PM10 delcev so koncentracije benzopirena. Benzopiren je poli aromatski ogljikovodik, ki je dokazano kancerogen. Benzopiren je treba merit, to predpisuje ista direktiva, ki predpisuje mejne vrednosti za PM10. In koncentracije benzopirena so bile med 4 in 9 nanogramov na kubični meter, kar je veliko. Recimo Zagorje, ki velja za najbolj onesnaženo lokacijo v Sloveniji, če se gleda koncentracije PM 10 kjer je koncentracije benzopirena merila Agencija za okolje so bile te koncentracije nižje. V Zagorju smo dokazali, da ves benzopiren nastane pri kurjenju lesa. Za Prvačino se tega ne ve, ampak glede na to kaj je tam primarno onesnaževalo, bi jaz sumil, da ta benzopiren nastaja pri nepopolnem izgorevanju lesa.

Na Ministrstvu za okolje so zapisali, da na podlagi izmerjenih ravni onesnaževal in ob upoštevanju, da sta merilni mesti v Novi gorici v primerjavi s Prvačino bolj izpostavljeni prometu predvidevajo, da imajo izpusti zaradi izgorevanja lesne biomase v Prvačini večji vpliv na raven onesnaženost zraka kot v Novi Gorici. To je mogoče sklepati tudi na podlagi podatka v aplikaciji za vodenje evidenc izvajanja dimnikarskih storitev EviDim, iz katere je razvidno, da prebivalci Prvačine za ogrevanje večinoma uporabljajo les. Vse kaže na to, da je poglavitni vir onesnaženja v Prvačini nepravilno kurjenje lesa?

Z lesom kot z gorivom samim ni nič narobe. Les lahko kurimo na način, ki povzroča malo izpustov in zato je treba uporabljat peči, ki so, ne samo skladne s trenutno ali pa bodočo zakonodajo, ampak, ki so učinkovite. Prav tako je treba je znati kuriti in uporabljati les, ki je primeren. Kar pomeni, da je vlažnost nizka. Predpisi dovoljujejo do 20 % vlažnosti v drveh, v resnici nižja ko je bolje je. Če je les pravilno skladiščen in se z njim pravilno ravna je les, ki se ga poseka spomladi, jeseni, ko se začne kurilna sezona, že dovolj suh, da se ga uporabi. Tko da, če hočemo uporabljati les se je treba s stališča države odločiti, kje se ga bo dovolilo uporabljat za ogrevanje hiš in vse na novo urediti vse predpise: od vrste goriva, peči, navodil za kurjenje, kar pomeni organiziranje šolanja za uporabnike in potem tudi monitoring, torej merjenje izpustov. Ukrepi, ki so namenjeni zmanjševanju onesnaženja zraka zaradi kurjenja lesa morajo biti drugačni v vaseh kot je Prvačina, kjer se ne da izogniti lesu kot gorivu, kot pa v mestih , kjer se lesu kot gorivu lahko izognemo.

Predlagate novo zakonodajo?

Država je tukaj že veliko naredila. V mestih, kjer imamo druge alternative, kot je toplovod, ni možno dobiti subvencije za peč na biomaso, včasih je bilo to možno. Tako da, to je korak v pravo smer. In moje mnenje je, da v mestih kot je Ljubljana lesa sploh ne bi smeli uporabljati. Zato ker, tega sicer nismo dokazali za peči ampak smo dokazali za vozila, že zelo majhno število virov onesnaženja zraka (denimo peči, ki imajo velike izpuste) lahko onesnažijo zrak do te mere, da pride do preseganj. Ena taka peč, ki močno onesnažuje zrak ima lahko izpuste, ki so stokrat večji kot izpusti ene povprečne peči. Kar pomeni, da je treba take peči najti in jih zamenjati.

Onesnažen zrak vpliva na zdravje nas vseh, zato je hitro ukrepanje države na tem področju nujno. Se strinjate?

Epidemiološki modeli v Sloveniji kažejo, da 1700 ljudi prezgodaj umre zaradi onesnaženosti zraka. Če tako čez palec rečemo, da je polovica žrtev zaradi osnaženosti, ki ga povzroča promet, polovica pa zaradi onesnaženja, ki ga povzroča kurjenje lesa za ogrevanje hiš, je to ogromna količina ljudi, ki prezgodaj umrejo. To je zelo drago za državo, ker to so bolniške, to so izgubljeni delovni dnevi. To je strošek, zaradi vpliva na zdravje. Hkrati imamo vplive na okolje s katerimi se ukvarja okoljsko ministrstvo. V resnici pa je vse to proračun. In ukrepe za izboljšanje zraka je pač treba na nek način financirati. Učinki vseh teh ukrepov bodo pomenili, da bomo bolj zdravi in bomo dlje živeli in na dolgi rok bo to prineslo ta denar nazaj. Če izboljšamo kvaliteto zraka se bo to poznalo na zdravju prebivalstva, kar pomeni, da bomo na dolgi rok ta denar, ki se ga investira za izboljšanje zdravja dobili nazaj.

Kako pa se s tem problemom spopadajo drugje v Evropi?

Avstrijci, Nemci, Švicarji, Francozi imajo take programe, ki bi jih lahko prenesli k nam. Inštitut Jožef Stefan je sodeloval v enem projektu kjer se je v dolini v kateri je Chamonix začelo in se še vedno menja peči na les. Njihov cilj je zamenjat 7 tisoč peči. Merili smo izpuste prej in potem, in izkazalo se je, da je zelo težko kvantificirati te zadeve, saj je treba določiti vire delcem v zraku, treba je ugotoviti kateri delci so posledica od kurjenja lesa in vse to primerjati v enakih meteoroloških pogojih. Jaz mislim, da Prvačina ni bistveno drugačna od podobnih krajev drugje v Sloveniji ali pa kjerkoli v okolici Alp. In meritve, ki so bile narejene kažejo, da so koncentracije benzopirena zelo visoke pozimi. To je znak, da je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje stanja. Kot pa sem že rekel teh ukrepov si ni treba izmisliti na novo. Takšni programi so bili že izvedeni drugje, jih je treba pogledati in izvesti!

Kaj bi se po vašem mnenju moralo spremeniti v Prvačini?

To so meritve, ki so zelo dragocene, ker povejo, da je tam problem in je treba nekaj narediti. Kdo mora in na kakšen način mora to narediti, je pa drugo vprašanje. Tisto kar jaz mislim je, da bi morala država iti korak dlje kot to določa trenutna zakonodaja in poskrbeti, da bodo ljudje, ki kurijo les v Prvačini seznanjeni z vsemi možnimi subvencijami, ki jih lahko dobijo za zamenjavo peči. Dobrodošel bi bil progam šolanja o tem kako se kuri, s čim se kuri. To vse mora biti del nekega sistematičnega pristopa k lesu kot kurivu, ki ga je treba implementirati po celi državi. Tu se je treba ukvarjati tako z uporabniki peči, kot s pečmi in lesom ter meritvami zunanjega zraka. Ker na koncu je treba narediti meritve prej in potem ter pokazati, da je potem boljše, kot je bilo prej. Če bi se ugotovilo, da se razmere tudi po sprejetih ukrepih ne bi izboljšale, je treba ukrepe spremeniti in ponoviti meritve. Ker v resnici ni potrebno meriti eno leto in potem šteti dneve preseganja, ampak se naredi merilna kampanja, ki pa meri veliko več kot samo koncentracijo delcev PM10. In prav meritve v Prvačini so lahko podlaga za merilno kampanjo s katero bi merili prej in potem in lahko eksplicitno dokažemo, da je prišlo do zmanjšanja zunanjih koncentracij delcev, ki jih povzroča izgorevanje lesa na neprimeren način, kar lahko pomeni neprimerno gorivo ali v neprimernih pečeh.