Vsem tistim, ki so dobili globe zaradi enakih prekrškov – na primer v trgovinah ali na ulici – pa bo vlada vrnila plačane globe. Zakaj različna merila, se sprašujejo zastopniki odpuščenih delavcev.

Danijel Supančič, Janez Srebot in Sandi Valentinčič so trije izmed delavcev, ki so bili odpuščeni v času covida-19 in ki dve leti pozneje še vedno vztrajajo na sodiščih. Za nekatere so uporniki brez razloga, za druge borci za pravice delavcev.

Danijela Supančiča iz Brežic so po 10 letih dela na Slovenskih železnicah skupaj s še dvema sodelavcema odpustili leta 2021. Kot pravi, so zavračali razkrivanje svojih osebnih zdravstvenih podatkov nepooblaščenim osebam, pripravljeni pa so bili opraviti pregled na medicini dela. "Odlok smo spoštovali do te mere, da smo imeli PCT-pogoj. Dvakrat smo ta status celo izkazali varnostni službi," pove. Ampak kot pravi, to ni bilo dovolj, želeli so, da dokazilo pokažejo še nadrejenim. "Vsi trije smo prosili, naj nam pokažejo pooblastila, kjer piše, kdo bo hranil osebne občutljive podatke in kdo jih bo upravljal," se spominja. Odgovora, kot pravijo, niso dobili.

Tožbo Danijela Supančiča so do zdaj zavrnila vsa sodišča, zdaj z odvetnikom pripravlja ustavno pritožbo. "V tistem času nisem nasprotoval testiranju, ampak testiranju iz nosu, zaradi operacije sem imel zdravniško potrdilo. Predlagal sem testiranje iz sline, pa mi tega niso dovolili. Mesec dni pozneje je bilo v šolah dovoljeno samotestiranje," svoj primer opisuje športni učitelj Janez Srebot. Uro športne vzgoje je opravil zunaj, netestiran – in nadrejeni so v tem njegovem ravnanju zaznali celo elemente kaznivega dejanja: ogrožanje varnosti dijakov. Kot pravi, je bilo to obdobje zanje izjemno psihično naporno, še posebej zato, ker je pred epidemijo z nadrejenimi v šoli zelo dobro sodeloval.

"Uradni razlog za krivdno odpoved sta bila nenošenje maske in neizpolnjevanje pogoja PCT," pripoveduje še en športni učitelj, Primorec Sandi Valentinčič. Prepričan je, da so ga odpustili brez ustrezne pravne podlage; a so tudi njega do zdaj zavrnila vsa sodišča: na prvi stopnji, višje in tudi vrhovno. Povsem drugačna je odločitev sodišča v prekrškovnih postopkih, v katerih so mu očitali identične kršitve. "Sodišče je jasno povedalo, da nenošenje maske in neizpolnjevanje PCT nista prekršek," nam pokaže sodbo.

V vseh sodbah doslej so bili odpuščeni delavci zavrnjeni. Tako so v sodbah konec leta 2022 svoje odločitve pojasnjevali sodniki Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani:
"Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s kršenjem navodila toženca o izpolnjevanju pogoja PCT namerno kršil svoje pogodbene in delovne obveznosti."

"Tožena stranka je bila določbe odloka dolžna upoštevati, posledično pa od delavcev zahtevati izpolnjevanje pogoja PCT, saj bi se v nasprotnem primeru izpostavila možnosti inšpekcijskih ukrepov in globam v prekrškovnem postopku. Nespoštovanje sprejetih ukrepov predstavlja tudi možno zdravstveno grožnjo za vse druge sodelavce in posledično lahko ogroža poslovanje delodajalca ..."

Toda prekrškovne postopke proti tistim, ki so jih zaradi kršenja zapovedanega pogoja PCT ali nenošenja mask kaznovali inšpektorji ali policisti, so že pred časom ustavili. Ministrstvo za pravosodje je pred kratkim pripravilo predlog zakona, na podlagi katerega naj bi konec letošnjega leta vrnili plačane in izterjane globe. 62 tisoč ljudem bodo predvidoma vrnili kar 5,5 milijona evrov.

Zakaj na podoben način vlada ne reši tudi vprašanja odpuščenih delavcev? Na ministrstvu za pravosodje odgovarjajo, da za to niso pristojni, saj je to področje ministrstva za delo. Na ministrstvu za delo pa, da je glede zakonitosti odpovedi pogodb o zaposlitvi izključno pristojno delovno sodišče.

Podatka, koliko zaposlenih je bilo v letih 2020 in 2021 odpuščenih, ker so se uprli izkazovanju pogoja PCT, ni. Nekateri ocenjujejo, da jih je bilo 30 ali 40, drugi so prepričani, da jih je bilo več kot 100. Na vrhovnem sodišču statistike, koliko odpuščenih se je odločilo za tožbo, nimajo, ocenjujejo pa, da ne gre za veliko število zadev.

Odpuščeni delavci in njihovi zastopniki poudarjajo, da bodo vztrajali na ustavnem sodišču in – če bo treba – tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Več v prispevku iz oddaje Tednik.