A kot se je izkazalo, t. i. humanitarna društva s takšnimi donacijami, botrstvi in posvajanji prejemajo milijonske zneske. Odpravili smo se v Niš v Srbiji, kjer je registrirano Društvo pit, eno večjih združenj, ki zbira donacije v Sloveniji in Avstriji, deluje pa v Srbiji. Ena glavnih poti za prekupčevalce s psi z ulice ali pasjih tovarn poteka prav iz Srbije proti Sloveniji in naprej v Avstrijo.

Nikogaršnji psi

Damjana je gledala v zvedave in zaupanja polne oči, ki so strmele vanjo. Izbrala bi lahko katerega koli. Komunalni delavec si je prizadeval nadzorovati vznemirjenje, ki se je zrcalilo v cviljenju, bevskanju, nemirnem stopicanju in migetanju z repi. Psov je veliko, nemogoče je posvojiti vse, je razmišljala Damjana. V Srbijo je prišla na obisk k staremu znancu, kot velika ljubiteljica psov se je ustavila v enem največjih pasjih zavetišč v Beogradu, Rakovica. Pripeljala jim je hrano in nekaj opreme. Nekaj v njej se je zganilo, ko se je zazrla v široko odprt gobec rjave, čokate psice, po videzu podobne ameriškemu bullyju. Bajbi Katarina jo je spomnila na psa iz risanke Tom in Jerry. Čokata psica, nizke rasti je našla nov dom. Vprašanje je bilo samo, kako jo bo lahko Damjana pripeljala iz Srbije domov v Slovenijo.

Pomagal bo Zavod Pit, so ji svetovali. Njim je že leta nakazovala sredstva za pomoč zapuščenim psom v Srbiji in gotovo ji bodo pokazali pot, kako varno pripeljati psičko domov. Kmalu se je začelo zapletati pri ceni in nastanitvi živali, medtem ko urejajo vse potrebne dokumente.

Stanje z zapuščenimi psi v Srbiji je alarmantno. Tako kot v Bosni in Grčiji so ulice polne zavrženih psov vseh starosti, velikosti in pasem. Javna zavetišča, ki delujejo pri občinskih komunalnih podjetjih, pokajo po šivih. Evropska unija je že ponudila strokovno pomoč, podprto z večmilijonskim denarnim vložkom, a deluje, kot da denar ni pot do rešitve, ampak del problematike. Številna tako imenovana humanitarna društva zbirajo denarne donacije in botrstva za sterilizacijo, zdravljenje in posvajanje psov z Balkana. Ljudi se srce parajoči pogledi na zapuščene, podhranjene, poškodovane, prestrašene in premražene živali dotaknejo. Domači aktivisti pa opozarjajo, da se za krinko humanitarnih posameznikov ali društev skrivajo dobro stoječa podjetja, ki na zapuščenih živalih kujejo dobiček.

Nezakonita trgovina s psi in mačkami je tretja najdobičkonosnejša panoga, ki hudodelskim združbam in posameznikom prinaša milijonske dobičke. V poročilu o nezakoniti trgovini s psi in mačkami, ki so ga pripravili v Evropski uniji, je poudarjeno, da je na evropskem trgu mogoče vsak trenutek na voljo približno 438.000 psov in 80.000 mačk. Z uporabo družbenih omrežij sta se zbližala povpraševanje in ponudba tako vrtoglavo, da so med septembrom 2022 in avgustom 2023 kriminalisti in veterinarski inšpektorji ugotovili, da na približno 330.000 spletnih straneh oglašujejo, prodajajo ali organizirajo posvojitve hišnih ljubljenčkov. V velikem deležu so se pod krinko reševanja in donacij skrivali goljufivi zaslužkarji.

Kako lahko nikogaršnji psi prinašajo denar?

Pet evrov je darovala skoraj kadar koli je na družbenih omrežjih zaznala prošnjo po SMS-donacijah (in v skladu z algoritmi aplikacij je postajala frekvenca pokazanih prošenj vedno večja), potem je postala za 100 evrov botra prvemu psu, hitro je bilo tudi to premalo, tako je posvojila več živali. Na račun Zavoda Pit je mesečno nakazovala več kot 400 evrov. Gre za neke vrste čustven vrtinec, se spominja sogovornica, ki želi ostati anonimna. Bila je v izzivov polnem življenjskem obdobju in čustveno hrepenenje po pravičnosti si je polnila s pomočjo nemočnim psom z balkanskih ulic. Iz neke vrste transa so jo zbudile šele vedno večje prošnje za denarno podporo. Najprej za nakup avtomobila 2500 evrov, za pomoč pri nakupu zemlje za zavetišče 7000 evrov. Skupaj je Zavodu Pit nakazala približno 25.000 evrov. Ko je želela denar nazaj, se je odnos Tanje Vidergar, direktorice Zavoda Pit, popolnoma spremenil. Sledenje psom, ki jim je botrovala, je izginilo, celoten dolg pa še vedno ni poravnan, čeprav je sogovornica spremljala javno dostopne podatke, iz katerih je bilo razvidno, da je Zavod Pit v zbiranju donacij zelo uspešen.

Takšnih zgodb je veliko, pravi Damjana Senegačnik, nekoč tudi sama denarna podpornica Zavoda Pit. Številni so ji sporočili, da so mesečno nakazovali po 500 evrov in več pomoči za zapuščene pse. O iskrenosti delovanja Zavoda Pit je podvomila, ko je želela urediti potrebne dokumente za posvojeno psico Bajbi Katarino in jo pripeljati v Slovenijo. Blanka Kapus Passecker je v Zavodu Pit zadolžena za posvojitve. Nanizala ji je cenik storitev: 250 evrov za certifikat, dobrih 100 evrov mesečno za nastanitev med čakanjem na test titracije protiteles na steklino in obvezno karanteno ter prevoz s sistemom TRACES. Skupaj približno 1000 evrov, pripoveduje Damjana Senegačnik. Glede na to, da je za posvojitev psa iz Španije plačala 250 evrov (dokumenti, nastanitev in prevoz), se ji je zdela zahtevana vsota previsoka. Vzela je vajeti v svoje roke in sama uredila potrebne papirje ter prevoz za približno 400 evrov, nam pokaže dokumente in račune.

"Gre za umazano igro, ki igra na človeška čustva," pa pravijo aktivisti za pravice živali, ki si želijo zajeziti epidemijo zapuščenih psov. Delovanje Tanje Vidergar in njenega kroga tako imenovanih prostovoljcev v srbskem mestu Niš opazujejo že leta. Na slovenski račun Zavoda Pit se je samo v zadnjih treh letih prililo milijon 200.000 evrov. Pa vendar se njihovo število objav na družbenih omrežjih ne zmanjša. Leta 2018 je Tanja Vidergar registrirala Društvo Pit tudi v Srbiji, kjer naj bi pomagala zavrženim psom. A denar odteka, psov pa je na ulicah Niša vedno več, sodelujejo z ljudmi dvomljivega slovesa, njihova strokovnost je vprašljiva, so jasni številni posamezniki, ki si v Srbiji prizadevajo za zajezitev vedno večje problematike zapuščenih živali.

"Podpisane imajo dogovore z večino občinskih zavetišč, kjer se večinoma fotografirajo, ne vidim pa, da bi se zaradi njihovih donacij kaj konkretno popravilo," pove domačinka Milijana Djuković.

Korupcija in kaos – odlični pogoji za manipulacije z nikogaršnjimi psi

Večina psov v Srbiji nima čipa, s čimer se ne da odkrivati in kaznovati lastnikov, ki so psa odvrgli na ulico. Živali morajo uloviti javna zavetišča, ki delujejo kot del komunalnih podjetij in jih opremiti s čipom zavetišče. Zakonsko so zavezani, da živali zdravstveno oskrbijo, kastrirajo, sterilizirajo in vrnejo na mesto odlova. V zavetišču naj bi ostale tiste živali, ki so nevarne za ljudi in druge pse, ali pa tiste, ki zaradi slabega zdravstvenega stanja ne bi preživele na ulici. Razmere v zavetiščih so slabe, komunalni delavci opravljajo delo, ki se konča popoldne tako, da so živali večinoma same, zaprte, brez primerne socializacije ali sprehodov. Zgolj na tej točki vstopijo društva in prostovoljci, ki naj bi izobraževali delavce, ozaveščali ljudi o posvojitvah in skrbeli za zaprte živali. V praksi pa je stvar drugačna in dopušča številne možnosti trgovanja.

Številna društva sprejemajo donacije za nastanitve, ki so v resnici občinske in si pripisujejo zdravstvene storitve, ki jih mora po zakonu opravljati občinsko zavetišče. Ni redko, da je veterinar, ki ima podpisan dogovor o sodelovanju z občinskim zavetiščem, tudi glavni veterinar, s katerim sodeluje društvo. Tako se zabriše sled za tem, kdo dejansko skrbi za zdravstveno stanje živali – javna zavetišče ali društva, ki zbirajo donacije. Kam gre torej denar od donacij?

"V žepe Tanje Vidergar in sodelavcev, psi pa izginevajo," trdijo domačini. Društvo Pit pomaga le tistim psom, ki jim prinašajo denar. Ne razmišljajo o dobrobiti živali – na ulico se vračajo celo breje psice, številne živali vračajo na ulico, čeprav niso kastrirane in sterilizirane. V tujino pošiljajo živali, ki niso primerno zdravstveno oskrbljene, z lažnimi evropskimi čipi in potnimi listi, povejo ljudje, ki zaradi strahu pred maščevanjem želijo ostati anonimni. Pokažejo pa mi dokumente, ki njihove trditve potrjujejo. Pridobimo tudi poročila inšpektorjev, v katerih se skladnost živali, čipov in potnih listov ne ujema.

Primer psičke Mile. Konec avgusta so jo, glede na objavo Društva Pit, rešili s ceste. Na začetku novembra pa je Mila že mahala iz novega doma na Poljskem.

Če bi Društvo Pit dejansko spoštovalo zakone, bi bila psička primerna za posvojitev šele januarja. Kajti kot vemo, je treba žival cepiti proti steklini – v tako shiranem stanju, kot je bila Mila, bi odgovorni veterinarji počakali, da si žival opomore – ampak tudi če bi jo cepili takoj, se ne da pohitriti postopkov analize krvi v laboratoriju in 90-dnevne karantene, preden lahko žival zapusti državo.

Lažni potni listi stanejo 80 evrov, ki jih prekupčevalci hitro pokrijejo s stroški nastanitev in prevoza. Donacije za mesec dni nastanitve s hrano se gibljejo od 80 do 150 evrov na žival in ni redko, da ima ena žival več donatorjev in bodočega posvojitelja, ki krije te stroške. Prevoz živali pa se giblje od 250 do 400 evrov na žival. Tudi to seveda pokrije posvojitelj. Na podlagi sporočil, ki smo jih pridobili, pa je jasno, da nikoli ne peljejo le enega psa.

Tanja Vidergar: Ljudje so ljubosumni

Gre za ljubosumje in laži, pa trdi Tanja Vidergar, ta nas sprejeme z odvetnico Nino Krstić v pisarni, ki jo ima Društvo Pit v središču mesta Niš. Svoj prihod smo ji napovedali, tako da nas v pisarni pričakajo številne, lično urejene mape s seznami psov in pogodb. Ni res, da rešuje živali, ki so poškodovane, ker prinašajo več donacij, ampak ozavešča o tem, da si tudi invalidne živali zaslužijo dostojno življenje, nam pojasni.

Tanja Vidergar se ne spomni točne številke psov, ki so registrirani na njeno ime ali društvo, vendar meni, da jih je približno 700. Pove, da urejajo situacijo ne samo v Nišu, temveč v Srbiji na splošno. Ljudi nikakor ne zastrašuje, ampak uči spoštovati zakone.

Pospremi nas k veterinarju, v javno zavetišče Mediana v Nišu in v zavetišče Armagedon, s katerim ima društvo sklenjen dogovor. Tam je nastanjenih približno 60 psov, ki tekajo po lepo urejeni travi. Večino psov je pasemskih in nevarnih, takšnih, ki se na ulice ne morejo vrniti, pravi Tanja Vidergar in zatrdi, da bi se odlično ujeli v varnem zavetju, ki ga lahko nudijo lastniki. Letos so uredili 38 posvojitev v tujino, najmanj v Slovenijo, ki ima do takšnih živali predsodke, je prepričana.

Zanika, da bi kadar koli sodelovala s pripadniki hudodelskih družb, ljudmi, ki imajo kazenske ovadbe ali fundacijo Levijatan.

Srbski aktivisti so zbrali dokaze, ki takšne izjave direktorice in odvetnice Društva Pit postavljajo na laž. Vidimo lahko, kako obe skupaj s pripadniki kontroverzne, danes ugasle organizacije Levijatan rešujeta živali. Pa tudi kako Društvo Pit sodeluje s človekom, ki je gledal, kako njegovi psi dobesedno trgajo uličnega psa, in se ob tem zabaval. Posnetek je objavil na družbenih omrežjih.

Fant se je opravičil, mu je pa v komentarjih stopila v bran Tanja Vidergar.

Vprašljiva strokovnost

Kaj se je dejansko dogajalo v občinskem zavetišču Aleksinac, preiskuje policija. Posnetki pa nazorno kažejo, da je članica Društva Pit žalila zaposlene in premeščala pse. Le nekaj tednov po prihodu Društva Pit so živali začele poginjati. Najprej zaradi izjemno nalezljive okužbe s parvovirusom. Potem so se na novo razvrščene živali začele med seboj napadati. V nekaj tednih je poginilo na desetine psov. V spore med Društvom Pit in drugimi prostovoljci je morala posredovati policija. Pravnega epiloga še ni, psi pa so še vedno zapuščeni v zavetišču, saj je veterinarski inšpektor prepovedal vstop tretjih oseb na ozemlje zavetišča Azil.

Psice so lahko breje od dva do trikrat letno. Zato je izraz potepuški psi napačen, nam pove Miljana Djuković. Psi ne tavajo, ampak so na ulico vrženi ali pa od zavrženih skoteni – zato sta tako pomembni sterilizacija in kastracija. Glavna težava so neodgovorni rejci, ki v pasjih tovarnah vzgajajo mladiče pasem, ki so v Evropi najbolj priljubljene, ali pa tistih, ki prinašajo denar v nezakonitih pasjih bojih. Zaradi slabega zdravja rejcu ne prinašajo več dobička in jih zavrže na ulico.

Posledice za Slovenijo

Septembra letos so v zavetišču Horjul sprejeli 16 mladičev izjemno priljubljenih pasem maltipoo in pomeranec. To je bila druga pošiljka pasjih mladičev, ki jo je letos prestregla slovenska finančna uprava. V avgustovski je bilo 22 živali. V obeh primerih je avtomobil znamke Mercedes; enkrat ukrajinske, drugič moldavske registracije, peljal pasje mladiče iz Ukrajine v Italijo. Pri sosedih se pomeranci prodajajo od 1600 evrov pa do več kot 3000 na žival. Pri takšnih zaslužkih je prekupčevalcem smrt štirih mladičev zaradi slabega zdravja zgolj postranska škoda.

Skrb vzbujajoče je stanje tudi na področju bolezni, ki jih pri nas ni več, kot je na primer steklina. Njena okužba na živali v prvi fazi ni jasno vidna in zgodilo se je že, da so se znaki razvili, ko je bila žival že posvojena in je okužila druge živali ter ljudi v gospodinjstvu. Gre za smrtonosno bolezen, če ni pravočasno odkrita.

"Ljudje s čustvenim naročanjem, pa naj bo iz pasjih tovarn ali posvajanjem uličnih psov, povzročijo, da se krog nadaljuje. Treba je zajeziti težavo pri izvoru, drugače bodo še vedno in kar naprej trpeli predvsem psi," poudari Polona Samec iz Zavetišča Horjul.

V Zavetišču Horjul je trenutno nastanjenih 46 psov, od katerih jih ima 12 slovenski čip, vsi preostali prihajajo iz Ukrajine, Italije, Srbije, Bosne. Številni najdenci nimajo čipa, vendar imajo vse znake živali z Balkana.

"Težavo je treba urediti v državi izvora, kot se je uredila problematika zapuščenih psov v Sloveniji pred več kot 20 leti. Veliko ozaveščanja, označevanje psov in ne izvažanje v države, ki z uličnimi psi niso imele težav," jedrnato oriše rešitve, ki so delovale v Sloveniji, vodja Zavetišča Horjul in ena redkih, ki o temi t. i. reševanja psov iz držav Balkana sploh govori.

Vseevropska akcija veterinarskih inšpektorjev in policije je razkrila organizirano mrežo, ki v Slovenijo in Avstrijo prodaja srbske pse s ponarejenimi dokumenti. "Opravili so 358 nadzorov, med katerimi so odkrili kar 52 odstotkov neskladnosti, za številne prekrške so izdali globe v skupnem znesku dobrih 50.000 evrov, podali pa so tudi štiri kazenske ovadbe. Potni list hišnega ljubljenca je uradni dokument in njegovo ponarejanje je kaznivo," nam pojasni direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Fabian Kos.

Zaradi varstva zasebnosti do obsodbe konkretnih primerov ne smejo komentirati. Glede na to, da ocenjujejo, da nezakonita trgovina s psi in mačkami prinaša približno 1,3 milijarde evrov dobička letno, pa verjamemo, da nepridipravom izrečenih glob ne bo težko plačati. A ta odkritja so le del ledene gore, povejo poznavalci.

"Res je, da smo ljudje, ki posvojimo iz drugih držav, deležni nemalo kritik in so upravičene, priznam. Naša zavetišča pokajo po šivih. Ampak mi imamo še vedno občutek, da so psi v naših zavetiščih na varnem, imajo en obrok dnevno, ko pa se odpelješ 600 km stran, pa vidiš popolno nasprotje tega. In tukaj pride potem do teh donacij. In se počutimo v skladu z našim občutjem sočutja. Doniramo in se počutimo boljše," povzame razmišljanje številnih ljubiteljev psov Damjana Senegačnik.

Ampak jasno je, da še tako urejeno zavetišče ne more nadomestiti doma, ki ga potrebuje pes. Zato je treba tudi v imenu ljubezni postaviti meje in se vprašati, kaj je dejansko, na dolgi rok, najboljše za živali.