Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bo gost Intervjuja frančiškanski duhovnik, pater Bogdan Knavs, ki službuje v frančiškanski skupnosti Sveta Gora nad Novo Gorico. Pater Bogdan, ki je med ljudmi eden najbolj priljubljenih duhovnikov mlajše generacije, bo v pogovoru s Ksenijo Horvat spregovoril o prazniku Marijinega vnebovzetja, o slovesu od lani preminule matere, o tem, zakaj je etično in krščansko maševati tudi za padle partizane, in o svoji želji, da bi prenovitveni duh papeža Frančiška zavel tudi po Sloveniji.
Igor Vovk, ustanovitelj zavoda Iskreni, ki upravlja tudi portal in izdaja revijo Domovina, je pronicljiv sogovornik. Vodi neprofitno organizacijo, ki podpira in promovira klasično družino, z očetom, mamo in otroki. Prav zato se je gibanje, ki organizira tudi vsakoletni množično obiskan Festival družin, ob pritisku aktivistov skupnosti LGBT po njegovem mnenju znašlo v nemilosti medijev. Vovk opaža, da tovrstni aktivizem pridobiva moč tudi s podporo multinacionalk. Glede njihovega odnosa do skupnosti LGBT pa pravi: »Absolutno nismo proti istospolno usmerjenim osebam, smo pa proti ideologiji LGBT, saj se je v povezavi z referendumom o zakonu o družinskih razmerjih pokazalo, da so cilji zelo nenavadni.« Vovk meni, da gre za ideologijo, ki spodbuja nestrpnost do drugače mislečih: »Opazili smo, da z idejo odprtosti, pluralnosti prihajamo v neki avtoritaren sistem, v katerem ne smeš več povedati svojega mnenja; in če ga poveš, te cenzurirajo. Na žalost je LGBT pri nas ugrabila levičarska shema in temu se pridružujejo tudi največje multinacionalke. Primer Googla in Facebooka nam je vsem znan, dejansko cenzurirajo besede. Ne moreš več objavljati, plačano sploh ne. Če objaviš vsebino, s katero se ne strinjajo, te enostavno izbrišejo in te nihče več ne najde z iskalnikom. Čutimo, da gre za izjemno cenzuro svetovnega formata.« Prav te razmere so Vovka in njegove sodelavce pri Iskrenih vodile na pot vzpostavljanja lastnih medijev. Že več let deluje spletni portal, tednik Domovina pa je začel izhajati letos spomladi. Veliko večino denarja za svoje delovanje Iskreni pridobijo z donacijami. Tretje področje Vovkovega delovanja je gibanje »Dovolj je«, ki je namenjano preprečevanju spolnih zlorab v Katoliški cerkvi in pomoči žrtvam zlorab. Igor Vovk o tem pravi: »Ko enkrat poslušaš in slišiš eno žrtev, drugo žrtev, nisi več isti človek, in mene je to dejansko spremenilo. Gre za uporabo zla …« Po njegovem mnenju je ukrepanje za odpravo te boleče rane Cerkve prepočasno. Ob koncu intervjuja, ki ga je vodil dr. Jože Možina, je gost spregovoril o velikem potencialu, ki ga vidi v slovenski mladini.
Tokrat bo gostja Intervjuja direktorica Tržiškega muzeja, zgodovinarka Jana Babšek. V začetku poletja je Tržiški muzej odprl sodobno, interaktivno zasnovano razstavo na Ljubelju, kjer je bila podružnica zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Za to najnovejšo razstavo je letos muzej prejel Valvazorjevo odličje. O razstavi in o izredno zanimivih zbirkah, ki prikazujejo bogato zgodovino tržiških obrti, tovarn, pa tudi smučanja, se je z direktorico Jano Babšek pogovarjala Ksenija Horvat.
V intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, bomo pobliže spoznali enega najprodornejših slovenskih pesnikov, ki je hkrati pronicljiv opazovalec sveta, v katerem živimo. Dr. Senegačnik je profesor stare grščine in latinščine na ljubljanski univerzi in odličen poznavalec antike, iz katere črpa večne modrosti. V prvem delu pogovora se bosta z voditeljem med drugim dotaknila primerjave med antičnim in današnjim časom, saj je čedalje bolj razvidno, da se sistem primarnih evropskih vrednot krha, kar ogroža način življenja, kot ga poznamo. Govor bo tudi o »konsenzualni laži«, s katero je dr. Pučnik označil nekdanji režim, o kulturnem marksizmu, pa tudi o napetosti v sedanji slovenski družbi, ki jo v marsikaterem pogledu spodbujajo mediji. Senegačnik je tudi pisec več esejističnih knjig, za pesniško zbirko Pogovori z nikomer pa je dobil nagrado Prešernovega sklada. Ob koncu se nam bo predstavil kot pesnik in prebral dve še neobjavljeni pesmi, primerni za poletni čas.
Tokrat bo gost oddaje Intervju nekdanji predsednik Republike Slovenije, dolgoletni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in slovenski diplomat z najbolj bleščečo kariero v mednarodnih organizacijah, prof. dr. Danilo Türk. Pred kratkim je pri ugledni ameriški družboslovni založbi Peter Lang izšla njegova nova knjiga Spremenjeni svet – Premisleki o mednarodnem sistemu, Kitajski in svetovnem razvoju. O okvirih nove svetovne politike in mestu EU-ja v njej, o pomenu vladavine prava in o pasteh in priložnostih slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije se bo z dr. Türkom pogovarjala Ksenija Horvat.
Alenka Puhar, za mnoge prva dama slovenskega novinarstva in publicistike, se je v tokratnem intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, kritično odzvala na medijsko politično kampanjo, češ da v Sloveniji vladata diktatura in nesvoboda medijev. Z voditeljem je delila svoje izkušnje iz časa komunizma, ko so bili novinarji tudi formalno le družbenopolitični delavci in jim je služenje režimu narekoval že novinarski kodeks. Puharjeva je omenila številne absurde tistega časa, na primer da je bil partijski funkcionar Jak Koprivec hkrati urednik na Delu ter šef novinarskega združenja. Poharjeva je omenila tudi svoje trenutne težave in šikaniranje pri objavljanju besedil, kritičnih do nekdanjega režima, ki jih diskreditirajo z objavljanjem obskurnih odzivov v pismih bralcev, te pa med drugim pišejo nekdanji sodelavci udbe in njihovi potomci. Z voditeljem pa sta veliko časa v pogovoru namenila publicistični dejavnosti in zanimivim knjigam, pri katerih je v zadnjem obdobju sodelovala Alenka Puhar.
Tokrat bo gost oddaje Intervju hrvaški zgodovinar mlajše generacije, dr. Martin Previšić. Njegova monografija o povojnih taboriščih na Golem otoku, ki je na tleh nekdanje Jugoslavije zbudila veliko pozornosti, je zdaj namreč dostopna tudi v slovenskem jeziku. Kot je zapisal hrvaški pisatelj in publicist Miljenko Jergović, je ena od odlik prve celovite zgodovinske obravnave Golega otoka tudi to, da v Previšićevi knjigi ni ne protikomunističnih namigov in ne iluzij o jugoslovanskem socializmu s človeškim obrazom. Z dr. Martinom Previšićem (1984), ki je docent na Katedri za hrvaško zgodovino Oddelka za zgodovino zagrebške Filozofske fakultete, se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat v oddaji Intervju: Ob trideseti obletnici nastanka slovenske države in osamosvojitvene vojne se bomo o vlogi RTV-ja v tistem prelomnem času pogovarjali z Borisom Bergantom, dolgoletnim televizijskim ustvarjalcem, zunanjepolitičnim novinarjem in urednikom, v času osamosvajanja pa pomočnikom direktorja Televizije Slovenija. Po skoraj petih desetletjih delovanja v Evropski radiotelevizijski uniji EBU, je Boris Bergant tudi odločen sogovornik na področju evropske in slovenske medijske politike. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Dr. Igor Senčar je bil ključna oseba slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Bruslju leta 2008, v kabinetu predsednika vlade pa kot državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev koordinira tudi letošnje predsedovanje. V pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, dr. Senčar spregovori o prihodnosti Evrope in poglavitnih ciljih, ki jih naša država želi doseči. Predsedovanje leta 2008 je še minilo v »romantični« dobi Unije, sedaj so se težave nakopičile, na preizkušnji je evropska solidarnost, ki je poglavitno vezivo povezave, ugotavlja Senčar. V svojem obsežnem doktoratu se je ukvarjal prav s tem področjem, predvsem ob spopadanju EU z gospodarsko krizo, krizo v Ukrajini in migrantsko krizo. Uvodoma je komentiral prizadevanja slovenskih levih političnih sil in medijev, ki jih podpirajo, da bi kar najbolj kompromitirali Slovenijo pred predsedovanjem EU. Kot vrhunski slovenski diplomat, ki je osem let delal na najbolj odgovornih položajih v Bruslju, ocenjuje, da česa podobnega nobena opozicija doslej ni počela svoji vladi. Kaj meni o kritičnem pisanju evropskih medijev o tem, da v naši državi vlada obvladuje medije? Po Senčarjevem mnenju te ocene izvirajo v Sloveniji in so potem izvožene v tujino, na ugled Slovenije v evropskih inštitucijah pa nimajo večjega vpliva. Tema pogovora je tudi t. i. mehka moč EU, ki se je na zunanjepolitičnem področju pogosto izkazala za naivno. Glede prihodnosti EU, ki je v marsičem negotova, Senčar izpostavlja, da bo za njeno konsolidacijo dolgoročno potrebna vrnitev h koreninam, k idejam ustanovnih očetov evropske povezave. Podobno meni tudi za Slovenijo, ki se bo po njegovih besedah razvijala le, če se bomo znali povezati in spoštovati razlike.
Gost oddaje Intervju bo ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Viljem Leban, glavna tema pogovora pa projekt Nuk 2. Zakaj se pri načrtovani gradnji spet zapleta? Kaj morajo pristojni storiti, da bomo kot posamezniki in kot skupnost dobili novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice, kot so jih zgradili že drugod po Evropi? Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
V ekskluzivnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil mag. Lojzeta Dolinarja. Prvi slovenski podžupan Celovca je kot glavni razlog, da se je Celovec, nekdaj trdnjava proti slovenstvu, odprl za slovensko, navedel rahljanje političnih predsodkov, potem ko se je zlomil jugoslovanski režim in se je Slovenija osamosvojila: »Do takrat smo bili vsi Slovenci »titokomunisti«, drugi razlog večje odprtosti do Slovencev pa je v tem, da smo oboji pristopili k Evropski uniji.« To je povsem drugače kot v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo protislovensko razpoloženje na vrhuncu: »Če se spomnim na svoja dijaška leta: mi smo se skoraj vsak dan tepli z nemškimi nacionalci, ki so nas čakali v Schillerjevem parku. To je bil naš vsakdanjik, borba, ker si rekel, da si Slovenec.« Nastrojenost proti Slovencem ima zgodovinski izvor v zločinih, ki so jih povzročali nacionalsocialisti na eni in komunisti na drugi strani. »Zmerjali so nas za »čuše«, za manj vredne ljudi, in s tem smo morali živeti.« Mag. Dol
Gostja oddaje Intervju bo zgodovinarka, raziskovalka in muzealka dr. Kaja Širok, predsednica slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta. Spregovorila bo o svojih dveh mandatih vodenja Muzeja za novejšo zgodovino, o stanju slovenskih muzejev po desetletju finančnega izčrpavanja, o invenciji tradicije in zaznamovanju državnih praznikov ter o svoji raziskovalni ljubezni do goriške pokrajine. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov
