Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Peter Jambrek v intervju, ki ga vodi Jože Možina, oriše slovensko pot od prvih svobodnih volitev in plebiscita leta 1990 do današnjega obdobja, ki ga na sebi lasten način kritično analizira. Po njegovem mnenju ravno v tem času doživljamo zlom tranzicijskega sistema oziroma globoke države, ki se krčevito bori za obstanek s poskusi ustvarjanja kaosa in razdora, med katere Jambrek uvršča tudi kolesarske proteste, ki jih ima za farso. Ob tem dodaja: »Socialna in gospodarska struktura Slovenije je sijajna, smo v dobri kondiciji. Če pa se 1 do 2 odstotka prebivalstva Ljubljane pojavi na cestah z nekimi trapastimi slogani, ubite Janšo in podobno, je to dokaz slabega okusa in antiintelektualne drže.« Jambrek meni, da so ti protesti brez programa, v nasprotju s tistimi v času slovenske pomladi in pozneje, ko so na mirnih demonstracijah svoje koncepte predstavljali najvidnejši slovenski intelektualci iz kroga Nove revije. Jambrek je oster in pravi: »Na teh demonstracijah, ki jih zdaj poslušam ali gledam, saj jih televizija nenehno poudarja, ne vidim drugega kot transparente, z rdečo barvo prelite stole, metanje kock. Vse tisto, kar spominja na rjave srajce, preden je Hitler prevzel oblast.« Prepričan je, da je zgodovinsko gledano pojav kolesarjev na ulicah tudi sredstvo zastraševanja: »Terorja, ne intelektualnega diskurza, ampak fizične prisotnosti z namenom ustrahovanja.« Histerične in živčne reakcije akterjev levice kažejo, da se čutijo šibke, meni Jambrek. Zavedajo se, da se slovenska družba normalizira in čedalje bolj približuje zahodnoevropski: »Edino, kar je še v resnici pristno, tranzicijsko ali postkomunistično levega, skladno z nostalgičnimi predstavami o Titu in Jugoslaviji, so mediji, je aktualna medijska konstrukcija realnosti petih partijskih medijev v Sloveniji, Dela, Dnevnika, RTV Slovenija … pa nimam nič proti RTV.« Glede prihodnosti je optimističen. Mlado generacijo vidi kot svobodno in podjetno, zdravstveni sistem se je okrepil, želi si le več tekmovalnosti na vseh področjih, tudi v javnih službah. Ob 30-letnici Slovenije se mu zdi temeljno spoštovanje tega dosežka: »Spoštovanje tega, da smo v Sloveniji prišli do suverene države in svobode ljudi in želja, da nas to znotraj Evropske unije ohrani v dobri kondiciji še naprej.«
Na predvečer dneva svobode medijev bo gost oddaje Intervju dolgoletni novinar, urednik Sobotne priloge Dela, Ali Žerdin. Med temami pogovora bodo svoboda medijev v Sloveniji, finančno izčrpavanje STA-ja, položaj RTV-ja, cenzura na Delu ter njegova najnovejša knjiga Leto nevarne bližine, v kateri analizira politične in družbene učinke epidemije v Sloveniji. Z Alijem Žerdinom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju politologinja, doktorica Vlasta Jalušič, raziskovalka in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, predava pa tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na številnih univerzah v tujini. Njena področja so politična teorija, državljanstvo, feminizem, neenakost, rasizem in nasilje. Na mednarodni ravni je ena najboljših poznavalk del ameriške politične teoretičarke in filozofinje Hannah Arendt. Z dr. Vlasto Jalušič se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prof. dr. Bojan Zalar je že 12 let generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana, višji znanstveni svetnik in predavatelj na ljubljanski in na mariborski medicinski fakulteti. Po izobrazbi je klinični psiholog in je eden od utemeljitev klinične psihologije pri nas. Na znanstvenem področju se, med drugim, ukvarja z zgodnjim prepoznavanjem duševnih motenj in z njihovim preprečevanjem. Zagotovo zelo primeren sogovornik za vprašanja, ki nas zaposlujejo v tem času: koliko se je v času koronakrize povečalo število duševnih motenj, kakšni so osebnostni profili ljudi, ki dosledno spoštujejo protikoronske ukrepe, in kakšni tistih ljudi, ki se temu upirajo oz. ukrepe redno kršijo? V pogovoru prav tako razčleni osebnostne poteze tistih ljudi, ki iz različnih razlogov nasprotujejo cepljenju. Voditeljica: Lidija Hren.
Tokrat, na velikonočno nedeljo, bo gost oddaje Intervju krško-celovški škof dr. Jože Marketz. Rojen je bil v slovenski družini, odraščal pa je v časih, ko prehajanje med različnimi etničnimi okolji še ni bilo samoumevno. To, da je bil lani kot koroški Slovenec posvečen za 66. krškega škofa, razume kot znamenje otoplitve odnosov med koroškimi Slovenci in Nemci. Škof Marketz se zavzema za pomembnejšo vlogo laikov in žensk v Katoliški cerkvi, v živahno avstrijsko razpravo o blagoslavljanju istospolnih zvez pa je posegel s stališčem, da istospolni za Cerkev ne smejo biti drugorazredni verniki. S škofom Marketzem se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Prof. dr. Leon Cizelj je vodja odseka za jedro tehniko na Institutu Jožefa Stefana, znanstveni svetnik in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Za svoje delo je prejel številne nagrade, sodeluje, tudi na vodstvenih položajih, v številnih mednarodnih organizacijah in združenjih, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo. V času korona krize ga je širša javnost spoznala po napovedih, kako se bo epidemija gibala v bodoče. V pogovoru slikovito pojasni, kako je svoje znanje in profesionalno delo učinkovito uporabil tudi pri napovedih gibanja epidemije, kaj imata torej skupnega jedrski reaktor in epidemija. Prostovoljno delo, tako svoje skupine na IJS-ju kot projekta Sledilnik covida 19, s katerim sodeluje, postavi v širši kontekst (ne)povezane znanosti in njenega financiranja. Predvsem pa podrobneje razloži, kako poteka delo pri napovedovanju epidemije, prav te napovedi pa so ena od osnov, na katerih odločevalci, se pravi svetovalna skupina in vlada, sprejemajo ukrepe. Pogovor o Cizljevem siceršnjem delu pa je usmerjen v varnost NE Krško, načrtovano gradnjo drugega bloka nuklearke in oceno vodne, vetrne in sončne energije. Pogovor se, seveda, zaključi s tem, kaj kažejo napovedi nadaljnjega širjenja epidemije – in te niso obetavne.
V tokratnem pogovoru je dr. Jože Možina gostil mag. Sebastjana Jeretiča, strokovnjaka za komuniciranje v politiki, ki je presenetil z odprtim pogledom na svoje preteklo delo, ko je bistveno pripomogel k vzponu SD in Boruta Pahorja leta 2008. Hkrati je pojasnil, da se je od stranke in slovenske levice na sploh odmaknil, ker se ne strinja s sedanjo radikalizacijo, ki ji je po njegovem podlegla celotna leva opcija. Zelo kritičen je do novinarjev, za katere meni, da so po večini prešli v politični aktivizem. Po njegovih besedah lahko zato upravičeno pričakujejo politično kritiko. Kot primer skrajnosti in banalizacije realnosti je omenil »izvoz« ponarejenih ocen, da v Sloveniji vladata diktatura in preganjanje medijev, pri čemer ugotavlja, da so za nekatere očitno dobrodošle. Uporabo vseh sredstev za dosego političnih ciljev Jeretič trenutno svetuje ministru Počivalšku, ki je po njegovem mnenju po krivici doživel medijski linč v zvezi z nabavo zaščitne opreme. Vse te afere se bodo pokazale kot napihnjene, pravi. Prihodnost vidi v krepitvi in povezovanju politične sredine, ki lahko preseže trenutno izjemno škodljivo razdvojenost v Sloveniji.
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših slovenskih filozofov prof. dr. Mladen Dolar, predstavnik tako imenovane »ljubljanske šole teoretske psihoanalize. Je avtor številnih knjig in znanstvenih člankov s področja filozofije in teorije umetnosti, ki so odmevni doma in v tujini. Predaval je na številnih univerzah v ZDA in v Evropi. Je angažiran intelektualec, ki kritično razmišlja o razvoju svetovne in slovenske družbe. Voditeljica: Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo Mary Wilson, ameriška pevka, soustanoviteljica legendarne in po vseh teh letih še vedno ene od najuspešnejših ženskih glasbenih zasedb vseh časov The Supremes. Mary Wilson je tudi avtorica knjižnih uspešnic in nekdanja ameriška kulturna ambasadorka. Z gostjo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Jure Gašparič, zgodovinar in nekdanji direktor Inštituta za novejšo zgodovino. Nedavno je bil razrešen dolžnosti državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Povod za to naj bi bilo njegovo uradno zanikanje obrazložitve premierja Janeza Janše, da je zaplet z odlogom razpisa za vpis v visokošolske programe nastal zato, ker ministrstvo podatkov o vpisu ni pravočasno oddalo v vladno proceduro. Z dr. Juretom Gašparičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Eden najvidnejših slovenskih kritičnih intelektualcev, moralni teolog dr. Štuhec, se v tokratnem intervjuju, ki ga vodi dr. Jože Možina, predstavlja tudi z nekoliko bolj osebne plati. Uvodoma se razgovori o svoji navezanosti na konje, ob katerih se umiri in ki jih povezuje z naravo ter spomini iz otroštva. Spregovori tudi o svoji izkušnji prebolevanja koronavirusa. Slovenska nacija se je ob epidemiji odzvala dobro in preudarno, ocenjuje Štuhec, res pa je, da je peščica nasprotnikov ukrepov ves čas imela nesorazmerno podporo medijev, kar šteje za neodgovorno. Ob tem je kritičen tudi do javne radiotelevizije, ki je po njegovem mnenju veliko pripomogla k vzpostavljanju napetosti in nezaupanja do vladnih prizadevanj za obvladovanje okužbe. Štuhec je kot moralni teolog prepričan, da je v sedanjih razmerah, ko gre za varovanje življenj, nujen t. i. moralni kompromis, da bomo skupaj laže živeli. V pogovoru se dotakne poskusov demonizacije Janeza Janše, ki jih ocenjuje za neuspešne zato, ker temeljijo na laži. Odgovarja tudi na vprašanja o padcu ugleda Katoliške cerkve zaradi velike finančne afere mariborske nadškofije, pri čemer v svoji knjigi Slovenija brez Patrie in Zvonov dokazuje, da so stare garniture namerno potopile Cerkvene Zvonove, čeprav je bila vrednost podjetij, ki so jih imeli Zvonovi v lasti, večja od dolga. Z voditeljem načneta še analizo slovenske preteklosti in pogleda v prihodnost, ki veje iz zbornika Z lepilom na podplatih, v katerem s svojimi razpravami sodeluje vrsta uglednih intelektualcev.
Tokrat bo gost oddaje Intervju letošnji dobitnik Prešernove nagrade Feri Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, saj je avtor mnogih uspešnic, njegova literarna dela so doživela tudi največ filmskih uprizoritev. Ksenija Horvat se bo s pisateljem pogovarjala o ljubem Prekmurju, jeziku in njegovem najnovejšem romanu Kurji pastir.
Neveljaven email naslov
