Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Jožeta Damijana širša javnost pozna kot pronicljivega komentatorja ekonomsko-političnih dogajanj, predvsem mlajša generacija po njegovem blogu, ki ga piše že celo desetletje, mnogi se ga spomnijo tudi po kratki ministrski epizodi v času prve Janševe vlade. Jože Damijan je predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi na eni od belgijskih univerz. Iz anonimnosti je izskočil pred dobrim desetletjem, s t.i. skupino mladoekonomistov in se po tri-mesečnem ministrskem stažu vrnil med študente ekonomije. Karkoli je počel, povsod je pustil sled z izjemno odkritostjo, tudi ostrino v komunikaciji z ljudmi, čeprav mu je to prineslo kdaj tudi neljube posledice. V zadnjem času je zbudil veliko pozornosti z napovedjo o počasnem razpadu EU v nacionalne države in tezo o nujni nadzorovani razpustitvi evra. V pogovoru v svojem stilu, brez dlake na jeziku torej, oceni tudi ekonomsko politiko sedanje in dveh predhodnih vlad. Voditeljica: Lidija Hren.
Tokrat bo z nami eden najbolj priznanih ameriških pesnikov in intelektualcev, Charles Simic, rojen kot Dušan Simić v Beogradu. Doživel je nemško in zavezniško bombardiranje. Njegova družina se v povojnem socializmu ni našla. Leta 1948 je preživel noč v mariborskem zaporu. Nato je odpotoval v Ameriko, spremenil pesništvo nove celine in postal, z besedami Tomaža Šalamuna – kralj ameriškega pesniškega neba. Voditeljica Ksenija Horvat.
IGOR OMERZA je s svojimi raziskavami o Službi državne varnosti objavljenimi v knjigah največji poznavalec delovanja politične policije nekdanjega režima – Udbe, zato bo beseda tekla prav o tej tematiki. V zadnjih raziskavah je odkril vrsto oseb iz slovenskega javnega življenja, ki so zasedale ali zasedajo najvišje politične, strokovne in medijske pozicije v Sloveniji, a so bili v resnici sodelavci SDV, kar vsi po vrsti skrivajo. Od tu naprej gre temeljni razmislek v kolikšni meri je so ohranjene strukture SDV kreirale razmere v slovenskih medijskih hišah, pravosodju, politiki in seveda gospodarstvu. Sogovornik bo skušal odgovoriti na vprašanje ali je tudi v tem razlog, da Slovenija v zadnjih letih začela zaostajati za vzhodnoevropskimi državami, kjer je delovanje komunističnih tajnih služb razvidno le še v muzejih. Sogovornika se bosta dotaknila tudi uničevanja arhivov tik pred osamosvojitvijo in po njej, ko so povečini izginili prav dosjeji, ki bi bremenili zadnje partijsko vodstvo. Voditelj Jože Možina.
Prof. dr. Marka Pavliha, danes predavatelja na Fakulteti za pomorstvo, je širši javnosti znan predvsem kot nekdanji politik, bil je minister za promet v Ropovi vladi, nato poslanec, nato član Virantove Državljanske liste. Po odhodu iz aktivne politike se v javnosti pojavlja kot kritik in kot komentator, če se spomnimo le najbolj aktualnih problemov – arbitražnega sporazuma, 2.tira in usode Luke Koper. O vsem tem govori tudi v tokratnem Intervjuju, razkrije nekaj zanimivih ozadij, na katera tudi sam nima pravega odgovora. Manj je širši javnosti znan kot literat – zato je na letošnjo nagrado za najboljsši slovenski esej toliko bolj ponosen. Dr. marko pavliha je vedno iskriv in odkrit sogovornik – in takšen je tudi tokrat. Voditeljica Lidija Hren.
Naš gost bo je direktor Kemijskega inštituta, doktor Gregor Anderluh, sicer vrhunski strokovnjak za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo - in človek, ki zna zanimivo in poljudno govoriti o svojem delovnem področju. Z njim se bomo pogovarjali o tem, zakaj položaj vrhunskih znanstvenikov v pri nas ni enak položaju vrhunskih športnikov in umetnikov, zakaj Slovenijo zapuščajo mladi znanstveniki in zakaj njegovi kolegi menijo, da bi prav Gregor Anderluh moral biti Slovenec prihodnosti. Voditeljica Ksenija Horvat
Polje medčloveških odnosov je tista sfera človekovega življenja, kjer je vedno več vprašanj kot odgovorov, prav tako so čedalje bolj cenjeni ljudje s karizmo, ki se s tem poklicno ukvarjajo - tako tudi Meta Tavčar, ki je gostja tokratnega intervjuja. Tavčarjeva bo kot izhodišče opredelila velik vpliv doživetega v otroštvu, ne le travm, na vzpostavljanje medčloveških odnosov med odraslimi. Pojasnila bo tudi, kako je negativne vzorce in ravnanja, ki pogosto kalijo medsebojne odnose, moč omejiti in razgraditi oz. zaceliti. Pojasnila bo s katerimi težavami se kot terapevtka in mati najpogosteje srečuje pri vzgoji otrok pri čemer sama nasprotuje permisivnosti in zagovarja vzgojo za odgovornost. Ponudbo sodobne elektronike s katero so obkroženi mladostniki vidi kot veliko nevarnost in zlo za otroke in njihove odnose s starši. Meta Tavčar kot terapevtka meni, da nepredelana slovenska zgodovina, zaradi zamolčanih zločinov onemogoča in omejuje razvoj države. Pri tem izpostavlja princip pravičnosti in resnice – kar so edine poti do sprave med ljudmi in v narodu v celoti. Velik potencial za slovenske družine in družbo vidi v obuditvi duhovnega življenja. Za pomik iz mrtve točke sta po njenem nujna usmiljenje in odpuščanje, tako med ljudmi, kot tudi odpuščanje samemu sebi. Voditelj Jože Možina.
Slovenski detektivi so daleč od znanih filmskih detektivskih imen, pravi Janko Trivunovič, eden najbolj uspešnih slovenskih detektivov in obenem predsednik Detektivske zbornice Slovenije. Nekoč je bil policist, a je želel več, tvegal in ustanovil lastno podjetje. Danes se ga bojijo predvsem tisti, ki se izogibajo sodnim pozivom – sam pravi, da nastopi takrat, ko poštar ne more vročiti poziva, policija pa tudi večkrat neuspešna. Zakon o detektivski dejavnosti jim postavlja omejitve – pri prisluškovanju in sledenju, ne smejo delati za obveščevalne službe in politične stranke – a ključno je omrežje, ki si ga ustvariš, poudarja Trivunovič, potem izveš vse, potem si lahko uspešen. Zanimiv pogovor začini z nekaj primeri iz lastne prakse. Voditeljica Lidija Hren.
Naš nocojšnji gost je strokovnjak vsaj za dvoje področij. Za pesnika, ki je z besedami …. tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči - napovedal konec Evrope tistega časa - seveda govorim o Srečku Kosovelu; drugo področje našega gosta pa sta atiška ep in tragedija. Kosovel in stari Grki in - presenetljivo, vsi imajo sporočila prav za današnje čase. Naš gost je dr. Janez Vrečko, profesor primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Pogovor z Igorjem Bavčarjem razkriva nekatere povsem neznane podrobnosti o njegovem življenju ter obdobju, ko je vodil Odbor za varstvo človekovih pravic 1988. Takratni sekretar za notranje zadeve pa je spregovoril tudi o uničevanju arhivov leta 1990, ki ga je po njegovem ukazal vrh slovenske partije ter o sedaj aktualnem razoroževanju Teritorialne obrambe v katerega je bil po Bavčarju močno vpleten tudi predsednik predsedstva Milan Kučan. Ključna za zmago v osamosvojitveni vojni leta 1991 je bila po njegovem organizacija MSNZ, ki je začela podtalno organizirati in oboroževati slovensko vojaško silo. Bavčar je orisal tudi svoje poglede in razloge na razpad SDZ in Demosa ter njegov premik v LDS. Odgovarjal je tudi na vprašanja o političnem kadrovanju, ki ga je privedlo na vrh Istrabenza, o obdobju, ki ga karakterizira kot enega od tajfunov, svoji odgovornosti za kolaps podjetja in blagovnih znamk ter o sodnih procesih, ki tečejo proti njemu. Voditelj Jože Možina.
Miha Jazbinšek je po stroki arhitekt, v preteklosti za svoje delo nagrajen z večimi nagradami. Preko stranke Zelenih kot članice koalicije Demos je postal minister v prvi demokratični vladi. Čeprav je bilo takrat vse podrejeno osamosvojitvenemu procesu, je istočasno, pod ministrovanjem Jazbinška, bilo sprejetih ali zasnovanih več reformnih zakonov na področju varstva okolja, javnih služb in, seveda, privatizacije stanovanj. Prav sledni zakon, znan kot Jazbinškov zakon, je mnogim Slovencem omogočil lastništvo za relativno nizke kupnine. Jazbinšek v Intervjuju odkrito govori o ozadjih nastajanja zakona, pa o svoji nadaljnji politični karieri – vse do danes, ko so njegovo orodje ostra pisma in kritike, na katera pa se, kot ugotavlja Jazbinšek pristojni politiki in nadzorne institucije sploh ne odzivajo. Voditeljica Lidija Hren.
Naš gost je profesor James Messerschmidt, profesor sociologije ter ženskih študij in študij spolov na ameriški univerzi Southern Maine. Je avtor številnih referenčnih del s področja sociologije, kriminologije in študij spolov.
Minister za kulturo v prvi demokratični slovenski vladi leta 1990 velja za enega največjih intelektualnih duhov našega časa, zato je pogovor z njim prava poslastica za vse, ki jih zanima kritična refleksija družbenega dogajanja. Leta 1942 rojeni Capuder, dolgoletni profesor francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nekdanji veleposlanik v Rimu in Parizu se je v pogovoru ozrl na čas, ko je kot mladenič v desetih letih prepesnil Dantejevo Božansko komedijo, kar je bil zanj umik iz enoumja takratne Jugoslavije v vzporedni svet duhovnega bogastva renesančne Evrope. Capuder je kritično ovrednotil dobo nesvobode, ki je bila pred letom 1990 značilna za praktično ves intelektualni svet. Zelo zanimivi so njegovi spomini na čas po prvih demokratičnih volitvah, ko je Lojzeta Peterleta prepričal, da je kljub relativni večini stranke SKD znotraj Demosa mandat za sestavo vlade ponudil Jožetu Pučniku. Capuder slikovito oriše čas svojega ministrovanja, ko ga je velik del kulturne srenje odkrito napadel, v ozadja le tega pa niso bile ideološka ampak je šlo za privilegirano kasto, kot pravi Capuder, ki je bila leta in leta navajena na državne jasli in ni dopuščala, da bi se denar za kulturo delil bolj demokratično. Intervjuvanec je izrazito kritičen do časa, ki ga živimo in vrednostnega vakuma, ki mu je izpostavljena Slovenija, hkrati pa nič bolje ne kaže Evropi, ki se je znašla na udaru migrantske krize. Voditelj Jože Možina.
Neveljaven email naslov
