Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ugleden pravnik, pisatelj, pisatelj in publicist, nazadnje sodnik na sodišču za človekove pravice je znan po ostrih izjavah, ki sprožajo številne polemike. Zase pravi, da je politično nekorekten človek, ki se brez dlake na jeziku loti številnih tem, ki se jih drugi ne. Tako bo v intervjuju izpostavil svoj negativni odnos do splava, problem feminizacije moških, govor pa bo tudi o eroziji vrednot in političnih ambicijah. Dr. Zupančič je svoj kredo oblikoval med študijem na uglednih tujih univerzah, v ZDA je bival oz. predaval 15 let zato bo pokomentiral tudi razmere po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Voditelj Jože Možina.
Tokrat v Intervjuju: filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, znanstvena svetnica Inštituta za kriminologijo v Ljubljani in predavateljica na Univerze v Londonu. Junija letos je postala izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat.
Vlasta Nusdorfer je varuhinja človekovih pravic postala leta 2013. O svojem delu pravi, da ga razume kot poslanstvo. Pred tem je bila vsa leta poklicne poti tožilka, posebej se je ukvarjala z mladinsko, družinsko in spolno kriminaliteto. Primeri, s katerimi se je srečevala, so se je očitno toliko dotaknili, da je na temo zlorabljenih in zapostavljenih otrok napisala nekaj knjig. Žrtvam spolnih, pa tudi drugih kaznivih dejanj, se je posvečala tudi sicer – pa naj je šlo za ustanavljanje društev ali skladov za pomoč žrtvam ali pa za njeno osebno pomoč in delo z žrtvami. Z enako občutljivostjo za krivice in željo pomagati ljudem, predvsem otrokom, se je lotila tudi nalog varuhinje človekovih pravic. Pomaga jim lahko v okviru pristojnosti, ki jih predpisuje zakon – torej z nasveti, opozorili in pobudami državnim institucijam, s terjanjem odgovorov in ukrepov, se pa tudi sama čudi neodzivnosti posameznih organov. Voditeljica Lidija Hren.
Ddr. Evgen Bavčar, ki živi v Parizu je prvovrsten ambasador slovenske kulture v Franciji in Evropi. Kot 12 leten deček, rojen v Lokavcu v Vipavski dolini, je v nesreči izgubil vid a sta ga je volja in vztrajnost popeljala na pot umetnika, misleca in esejista, ter enega najbolj prepoznavnih Slovencev v tujini. Bavčar posebej izpostavlja svojo primorsko identiteto, saj meni, da imajo primorski Slovenci zaradi stika z latinskim svetom drugačen odnos do življenja. Kljub slepoti je končal gimnazijo v Novi Gorici ter študij zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Uspel je dobiti štipendijo kar mu je tlakovalo pot v Francijo kjer je na sloviti pariški univerzi Sorbona tudi doktoriral. Bavčar je bil tisti, kje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja omogočil, da so pisatelja Borisa Pahorja spoznali tudi Francozi in resnici na ljubo, je šele po tem dobil večjo veljavo tudi v Italiji in Sloveniji. Prav Boris Pahor, ki v oddaji govori o svojem prijatelju Evgenu, slednjega označi kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor sta izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi. Ta je v slovenskem prostoru podvržena balkanizaciji in globalizaciji ter internacionalističnemu konceptu, ki je, kot izpostavlja Bavčar, za male narode zelo škodljiva. Evgen Bavčar, ki je predaval na vrsto svetovnih univerzah ugotavlja, da so velike osebnosti v umetnosti in kulturi ponosne na svoj nacionalni izvor. To je zanj bogastvo in tudi nekaj modernega. Kljub slepoti, ali ravno zaradi nje, je postal Bavčar iskalec notranje svetlobe iz otroštva in tiste golobje, ki stopa na pot duhovnega in večnega. Svoj umetniški izraz je našel tudi kot vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe imenuje ikone, doslej pa je imel že več kot 100 razstav. Pogovor sklene Dr. Jože Možina z ugotovitvijo, da je Bavčar poseben človek, ki svojo moč črpa iz svoje nemoči – slepote, a ravno zato vidi več in dlje kot drugi.
Naš gost bo Dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine v Celju, zgodovinar, sociolog, komentator družbenih dogajanj in slovenski rock'n'roll glasbenik. Z njim se bo pogovarjala Ksenja Horvat.
Dr. Renato Podbersič velja za izredno prodornega zgodovinarja mlajše generacije. Determinirala ga je rodna Goriška oz. Vrtojba, ki je bila najbolj porušena vas v času prve svetovne vojne. Zanimanje za zgodovino izvira prav iz teh okoliščin. Podbersič je po končani srednji družboslovni šoli v Novi Gorici diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Lani pa je doktoriral na Primorski univerzi z zanimivo študijo o judovski skupnosti v Gorici. Podbersič nam kot odličen poznavalec predstavi usodo Judov med drugo svetovno vojno in nacistično preganjanje pa tudi paradoks, da so Judje, kot največje žrtve nacizma postali razredni sovražniki novega komunističnega režima. Nekateri od goriških Judov so namreč končali v fojbah, večina v Jugoslaviji pa je ostala brez premoženja.. Podbersič je v pogovoru komentiral obujanje nostalgije z rdečo zvezdo in temne plati medvojnega revolucionarnega nasilja na Primorskem, ki ga podrobneje raziskuje. Sodeloval je tudi pri izdaji nekaterih pomembnih spominskih zapisov primorskih Slovencev, kot je dnevnik duhovnika Rudolfa Klinca ter spomini partizana Virgila Gomizelja. Podbersič trenutnopripravlja še dve novi memoarski izdaji. Pogovor, ki ga je vodil Jože Možina se je ob koncu dotaknil bližajoče stoletnice bitke pri Kobaridu, ki pomenila preobrat na Soški fronti, a kljub italijanskem porazu ni mogla preprečiti italijanske okupacije Primorske leto kasneje. Voditelj Jože Možina.
Gostja nedeljskega intervjuja bo doktorica Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in predsednica Skupnosti Muzejev Slovenije. Ksenija Horvat se bo z njo pogovarjala o pomenu industrijske zapuščine Maribora in o velikem porastu števila obiskovalcev v slovenskih muzejih in galerijah.
Marko Juhant nam kot specialni pedagog in iskan strokovnjak za vzgojne izzive sedanjega časa v pogovoru z Jožetom Možino ponudi vrsto aktualnih razmislekov in nasvetov . Svoje delo jemlje kot poslanstvo, formiralo pa ga je predvsem dolgo obdobje, ko je delal kot vzgojitelj in ravnatelj v domu Malči Belič. Velik pretres, pa tudi odobravanja je na področju vzgoje povzročil, ko sta s kolegico Simono Levc izdala knjigo Varuh otrokovih dolžnosti, v kateri kategorično in na podlagi izkušenj nasprotuje permisivni vzgoji. Prav ta po Juhantovem mnenju ustvarja otroke in mladostnike, ki se niso sposobni spopasti z izzivi življenja, saj so za njimi vedno starši. Juhant izpostavlja, da sta pri vzgoji potrebna avtoriteta mame in očeta, ki pa se kaže v doslednosti. Največ kar lahko starši in vzgojitelji ponudijo otroku je po njegovem sistem vrednot – prav to ga bo obvarovalo, ko bo izpostavljen nevarnostim okolice in slabe družbe. Juhant je avtor več knjig in priročnikov, ki jih v pogovoru tudi izpostavi. Ena od teh je Družinska zakladnica – ta staršem, ki so preveč kritični do svojega otroka omogoča, da v njem vidijo dobro in ga s tem spodbujajo. Juhant nasprotuje učiteljem in predvsem učiteljicam, ki, kot pravi, za praznike in sploh za počitnice otrokom nalagajo domačo nalogo. Počitnice morajo biti po njegovem priložnost sprostitve in družinske povezanosti. Sogovornik pa se je dotaknil tudi zelo pereče problematike odvisnosti pri otrocih in mladostnikih, ki se začne že z pretirano uporabo in dostopnostjo pametnih telefonov in svetovnega spleta.Voditelj Jože Možina
Stanka Golob je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata, vrhunska poznavalka knjig in knjižnih zakladov, in nesporna avtoriteta na svojem področju. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo nagrado, Trubarjevo priznanje, bila je Knjigotrška leta 2009 in letos je prejela plaketo mesta Ljubljana. Voditeljica Ksenija Horvat.
Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine. V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi katere sta šla možem Andrejem in kar ju je v 20 letnem programu dr. Ruglja izklesalo za življenje. Vsak na svojem področju in skupaj sedaj lahko podelita svoje izkušnje parom in družinam, ki se soočajo s problemom odvisnosti. Po izvoru Vipavka in po srcu Kraševka se je Verena Perko povsem predana skrbi za kulturno dediščino, ki jo imenuje temelj naše identitete, tako slovenske kot evropske. O tem kaj je dediščina sicer velja družbeni dogovor, dejansko pa je vrednotenje dediščine tudi stvar vsakega posameznika in lokalnega okolja. Prizadeva si za prevrednotenje odnosa do dediščine, ki ni nekaj za kar mora poskrbeti država ampak vsak od nas po svojih močeh. Perkova ugotavlja specifike v odnosu do varovanja dediščine v državah nekdanjega socialističnega bloka, ko se je zaradi vsiljevanja novega vrednostnega sistema rušilo staro. V Sloveniji pa je bil prvi ostri rez s preteklostjo zgodil z uničevanjem gradov že med vojno in po njej. Veliko breme in napad na duhovno dediščino v civilizacijskem smislu je obdobje totalitarizmov, med drugim komunizma, ki z nakopanimi žrtvami povojnih pobojev še vedno vpliva na slovensko družbo. Sogovornica ugotavlja, da živimo v času, ki ima svojo tragično podobo v potrošništvu ter izgubi stika z naravo in dediščino, ki sta temeljni vrednoti. Dediščina, kot ohranjanje spomina pa je zanjo temelj pravičnosti, ki omogoča sonaraven razvoj in jasen vpogled naprej. Voditelj Jože Možina.
Naša gostja bo Sonja Lokar, sociologinja, aktivistka, feministka in nekdanja političarka in predsednica Ženskega lobija. Doma in v Evropi je znana kot borka ne le za ženske pravice, ampak pravice vseh šibkejših in marginaliziranih skupin. Voditeljica Ksenija Horvat.
Rado Pezdir je v intervjuju pogumno razkril šokantna ozadja finančnega delovanja paradržavnih struktur, ki jih po pravici imenujemo »udbomafija«. Udba, poznejša SDV, politična policija prejšnjega nedemokratičnega režima, je namreč že leta 1946 začela s tihotapljenjem droge in cigaret, ter to počela še leta 1989, kar je sedaj dokumentirano. Pri svojem kriminalnem delovanju je imela tudi sodelavce iz italijanske mafije, ki so z Udbo sodelovali tudi v igralniških poslih. Bili so kot država v državi, nad SDV je bila samo Zveza komunistov oz. Centralni komite. Denar iz tega početja se je med drugim stekal na skrivne račune in podjetja v tujino; Pezdir navaja, da je bilo izdano celo navodilo, da se udbovski denar prenese izven Slovenije. V pogovoru bo predstavil še druge dokumente in informacije, ki razkrivajo obsežno gospodarsko mrežo bivše SDV, ki je tudi po letu 1990 ostala živa ter s pomočjo kriminalnega denarja obvladuje pomemben del slovenske družbe in politike – med drugim je odgovorna za preplačila medicinske opreme. Njen vpliv pa je močan tudi v medijih in pravosodju. Lovke nekdanjih udbovskih struktur segajo tudi v slovensko bančno gospodarstvo, zadnja afera s pranjem milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB, pa je po Pezdirjevem prepričanju le vrh ledene gore.
Neveljaven email naslov
