Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden najbolj prodornih komentatorjev na socialnih omrežjih, ki nastopa pod imenom @Libertarec je v pogovoru z Jožetom Možino razklenil nekatere najbolj žgoče teme slovenske stvarnosti, od obstoja globoke države, ki duši razvoj, do poglavitnih slovenskih medijev, ki so po njegovem del istega problema. Levo medijsko monopolizacijo po njegovem v zadnjem času načenjajo socialna omrežja, ki dejansko odražajo pluralno sestavo slovenske družbe. Štih meni, da se je slovenska družba usodno radikalizirala in se razklala po političnem procesu proti Janezu Janši, ko je globoka država s pomočjo pravosodja odstranila poglavitnega političnega tekmeca in ga strpala v zapor. To je bil zanj usoden udarec v slovensko demokracijo – sprožil je nezaupanje v pravno državo, ki ga bo težko povrniti. Po drugi strani pa se pravosodje in najvplivnejši mediji po Štihu povsem drugače obnašajo do političnih akterjev leve opcije in kot primer navede Zorana Jankovića, ko je sodišče celo uničilo obremenilne dokaze proti njemu. Tak princip delovanja pravosodja s tako očitnimi dvojnimi merili je za Štiha eden poglavitnih problemov nedelujoče slovenske demokracije, ki skuša prestrašiti in izločati zlasti tiste politike, ki bi lahko ogrozili privilegije nomenklature. Ta je prisesana na državna podjetja in ustanove in zato ne dovoli njihove privatizacije. Štih zato vidi Slovenijo kot izrazito socialistično državo, ki bo, če bo tako stanje ostalo, še naprej izgubljala nekoč veliko prednost pred vzhodnoevropskimi državami. Komentiral je tudi svoj vstop v politiko in vlado z Državljansko listo Gregorja Viranta leta 2012. Zatrdil je, da je Državljanska lista razpadla iz istega razloga kot sedaj razpada SMC oz. kot pravi, kot »bo razpadla tudi Lista Marjana Šarca«. Štih trdi, da se v Sloveniji ustvarja iluzija odprte družbe, ki pa nima potrebnih atributov. Gost je kritičen do jugonostalgičnih idej v slovenski družbi oz. do občudovanja bivšega režima in diktatorja Tita. Štih tako stanje pripisuje tudi dejstvu, da mladi pač ne vedo, da » je socializem nekaj kar se le govori, ne pa tudi dela«. Kot prispodobo temu pove, da so poglavitni promotorji socializma v državi predstavniki višjega sloja iz javnega sektorja, »ki pa imajo vsi vikende v Bohinju«. Odprta družba po njegovem tudi ni omejevanje zasebnega šolstva in zdravstva, kar radikalno počne slovenska vladajoča politika. Ob tem opozarja na dvoličnost in izpostavi nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je velik zagovornik »državnega« zdravstva in šolstva pa se je sam zdravil v Švici, hčerko pa poslal na študij v ZDA, je piker Tomaž Štih. Ob koncu pogovora je Štih spregovoril tudi o svojem novem poklicnem izzivu in sicer izdelavi programske opreme za samovozeča vozila. Prepričan je, da bo ta način prevažanja prevladal prej kot sedaj pričakujemo. Voditelj: dr. Jože Možina
Gostja oddaje Intervju je dolgoletna novinarka, dopisnica in urednica, zdaj varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, Ilinka Todorovski. Z njo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Janez Šušteršič je v širši javnosti najbolj znan kot nekdanji finančni minister, kot tisti minister, ki je v času vrhunca finančne krize trasiral ustanovitev DUTB oz. slabe banke, SDH in varčevalnega zakona ZUJF. Najbrž pa bo bo še dolgo edini minister, ki je, po nenadnem padcu janševe vlade, funkcije ministra odšel na Zavod za zaposlovanje. Danes se ukvarja predvsem s svetovanjem različnim vladam v tujini, v Celju tudi predava študentom. Pravi, da ga politika nič več ne mika, izkušnjo s propadlo stranko Državljanska lista, v kateri je bil podpredsednik, pa opisuje brez dlake na jeziku. Prav tako brez vsakršnih zadreg govori o Novi ljubljanski banki in vplivnem omrežju, ki se je oblikovalo že daleč v zgodovini, se po sanaciji bank nekoliko zmanjšalo, a še vedno obstaja. Predvsem pa je pomembna njegova ocena, da bi NLB pred leti morali poslati v stečaj. Voditeljica Lidija Hren.
Gost intervjuja na velikonočno nedeljo dr. Viljem Lovše je jezuitski duhovnik s širokim razgledom, ki se je v tujini specializiral za področje moške duhovnosti zato bo pomemben poudarek pogovora posvečen prav predstavitvi razmišljanja in metod za okrepitev možatosti današnjih moških. Uvodoma bo z voditeljem Jožetom Možino ovrednotil velikonočno sporočilo kot izhodišče za njegov življenjski smisel. Jezusov zgled, da je moč premagati smrt, mu pomeni največje upanje za posmrtno življenje. Kot duhovnik se zaveda, da so v sedanjem času bolj kot pridiganje pomembni zgledi in osebne izkušnje. V Rimu in predvsem v Madridu, kjer je doktoriral, se je dr. Lovše specializiral za področje moške duhovnosti. S sodelavci je oblikoval skupine po celi Sloveniji, 14. aprila pa bo v Ljubljani prvo vseslovensko srečanje za moške. To je odgovor na stisko in izzive, ki tarejo sodobne moške. Na eni strani jim okolje očita odsotnost in trdost, po drugi strani pa preveva družbo kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske. Delo v skupinah za moške temelji na izmenjavi osebnih izkušenj brez vrednotenj in konfrontacij. Zlasti možje, obogateni s tako izkušnjo, pove dr. Lovše lažje razumejo ženske in žene, kar je eden najbolj dobrodošlih rezultatov moškega druženja in t. i. odmikov za moške. Dr. Lovše pojasni, da se učijo oblikovati notranjo moč v človeku. Tako, ki ne temelji na pomembni poziciji ali denarju pač pa notranji uravnoteženosti. Do te lahko pride, če si tudi moški, poudarja p. Vilijem, prizna svojo šibkost, omejenost in strahove. Poglavitna ovira na poti dozorevanje ja lasten ego, ki ga sprva razumemo kot konstitucijo v resnici pa lahko usodno degradira človeka, ki stopa v odnos z drugimi, zlasti v družini. Dr. Lovše pojasni tudi lastne stiske in depresije in s tem nakaže, da preizkušnje dosežejo vsakega od nas, niso nič izjemnega pač pa normalen del življenja. Celo nasprotno, prav življenjski udarci, preizkušnje pogosto vzpostavijo tisto modrost, ki krasi zrelega moža.
Tokratna gostja oddaje Intervju je Slavenka Drakulić, hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka, verjetno eno najbolj prepoznavnih avtorskih imen z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o feminizmu, komunizmu, postkomunizmu, Balkanu in tudi vojni. V zadnjih letih je napisala knjige o treh zanimivih ženskah, ki so živele v senci svojih dominantnih moških, o Fridi Kahlo, Dori Maar in Milevi Einstein. Ta zadnji roman je pri Beletrini zdaj izšel tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Ob vsesplošni politični zmedi v državi je pred nami mučna arbitražna zgodba s Hrvaško, ki posebej zadeva slovenske ribiče. Med njimi je najbolj izpostavljen Silvano Radin, ki je arbitražno odločbo vzel zares in lovil tudi prek sredinske črte Piranskega zaliva. Do sedaj je prejel že za več kot 20.000€ kazni s strani hrvaške policije. Radin v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina izpostavlja svoje mnenje, da je poglavitni razlog za sedanji odstop predsednika vlade Mira Cerarja prav dejstvo, da se uresničevanje arbitražnega sporazuma znašlo v slepi ulici. Silvano Radin v nadaljevanju predstavi svojo življenjsko, ki ga je vodila iz vasi v osrčju celinske Istre do morja, ko je naposled postal ribič. Radin v pogovoru pojasnjuje kako je nasprotoval arbitražnemu sporazumu in javno napovedal, da bomo v primeru tovrstnega dogovarjanja s Hrvaško ostali brez izhoda na odprto morje, kar se je dejansko zgodilo. Izpostavlja naivnost takratnega premiera Boruta Pahorja, ki je Sloveniji povzročila dolgoročno škodo. Slovenski ribiči so izgubili velik del morja na jugu, kjer so prej tradicionalno lovili. Radin pojasni kako poteka ribolov v današnjem času. Izpostavlja, da je slovensko morje oz. Tržaški zaliv še dovolj bogat z ribami. On sam jih večji del proda na tržaški ribji borzi.
Tokrat v oddaji Intervju: Terry Eagleton, britanski komparativist, filozof in družbeni kritik. Težko si je predstavljati, da bi v zadnjih tridesetih letih kak evropski študent družboslovja in humanistike končal študij, ne da bi se srečal s katero od njegovih petdesetih knjig. Že šesta, Upanje brez optimizma, je zdaj izšla tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Kovačič, neutrudni civilnodružbeni akter, ki je uspel ustaviti po njegovem prepotratno gradnjo 2. tira v uvodu predstavi za kaj se podpisuje kot državljank K. Pove o svojem družinskem izvoru in bolj konkretno predstavi tudi protirežimski upor, ki se je v letih 1963 in 1964 zgodil na Ekonomski fakulteti v povezavi z revijo Perspektive in v katerem je ključno sodeloval. Kovačič je oster do tistih, ki v bivšem režimu govorijo kot o zlati dobi socializma in dokazuje kako zadolžena in gospodarsko razsula je bila bivša država v kateri je vladala diktatura. Tudi za sedanjo Slovenijo je Kovačič prepričan, da se le nadaljuje bivši režim, vladajo pa njegovi nosilci oz. udbovci, ki so že v dobi prejšnje države upravljali z vzporedno ekonomijo. Krivda za sedanje stanje v Sloveniji je po Kovačiču v prvi vrsti na strani pravosodja. Kot primer daje sojenje in obsodbo Milka Noviča, ki je po njegovem sodna farsa, Novič pa »nadomestni morilec« za to, da se prikrije veliko večjo zgodbo, ki seže v višje sfere slovenske družbe. Druga točka so velike državne investicije za katere ocenjuje da so leglo korupcije. Kot primer daje TEŠ 6, kjer se je močno angažiral a so referendumu nasprotovale tudi okoljevarstvene organizacije. Drugi tak primer je drugi tir, kjer Kovačič sedaj pričakuje, da bo Vrhovno sodišče izid referenduma razveljavilo, ker je bila referendumska kampanja na povsem neenakovrednih temeljih. Kovačič, ki razmišlja tudi o vstopu v državnozborsko politiko svoj civilnodružbeni angažma jemlje kot dolžnost in apelira na sodržavljane, da so bolj aktivni . Pogovor vodi dr. Jože Možina
Petdeset let mineva od znamenitega leta upora - 1968, leta študentskih nemirov, demonstracij proti Vietnamski vojni, razraščanja civilnodružbenih gibanj v številnih evropskih in ameriških mestih, praške pomladi in nato sovjetskih tankov v glavnem mestu Češkoslovaške. Leto 1968 je spremenilo svet, pravijo nekateri. S Francijem Pivcem, enim od ključnih ljudi tedanjega študentskega gibanja se bomo pogovarjali o tem, kakšna je pri nas zapuščina leta 1968. Voditeljica Ksenija Horvat.
Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf velja za tistega slovenskega škofa, ki se javno in odločno izpostavi za slovenske in krščanske vrednote, ki jih zagovarja ter je kot tak pogosto tarča medijskih napadov. V tokratnem intervjuju je spregovoril o razmerah v Prekmurju in Porabju, ki ga tudi oskrbujejo njegovi duhovniki. V luči prihajajoče stoletnice združenja prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je obudil spomin na ključno vlogo, ki so jo pri ohranjanju slovenstva v Prekmurju imeli prav duhovniki s širjenjem mohorjevih knjig. Pred tem je Prekmurje doživelo odmev oktobrske revolucije in boljševistično nasilje. Škof Štumpf je pojasnil tudi svoj odziv na napade Lare Jankovič na katoliško cerkev na zadnji komemoraciji v Dražgošah. Meni, da smo sredi kulturnega in duhovnega boja, ki, npr. prek teorije spolov, skuša razrušiti vrednoto družine in človekovega dostojanstva. Komentiral je tudi svoje poglede na begunsko krizo za katero meni, da je v veliki meri spodbujena in da spodbujeni migranti pomenijo nevarnost za prihodnost Evrope in njenih vrednot. Po drugi strani pa ugotavlja, da Evropa ter z njo Slovenija in posebej Prekmurje nima otrok, želi pa si obdržati dosežen življenjski standard za kar potrebuje nove priseljence. Dr. Štumpf je predstavil tudi karitativno delovanje na svoji škofiji. V škofijskih prostorih imajo tako Lazarjev dom za najrevnejše prebivalce, prav tako pa so vzpostavili tudi materinski dom. Voditelj Jože Možina.
Po tednu dni notranjepolitične razprave o tem, ali naj Slovenija prizna Palestino, bo gostja Intervjuja Nada Pretnar, dobra poznavalka življenja na palestinskih ozemljih in propalestinska aktivistka. Voditeljica Ksenija Horvat
Izredno zanimiv pogovor z nekdanjim mariborskim županom se začne z obuditvijo spomina na t.i. mariborske vstaje, ki so leta 2012 Kanglerja odnesle s položaja in so bile po Kanglerju politično organizirane. Njegovi kritiki sedaj sicer ugotavljajo, da je stanje v mestu in na Štajerskem danes še slabše in Tone Partljič, ki je bil med pobudniki njegove odstavitve v uvodnem prispevku pravi, da bi se mu opravičil, če bodo proti njemu res padle vse ovadbe. Od 22 ovadb jih je do sedaj padlo že 16, vključno z zgodbo o ptičji hišici, ki so jo Kanglerju vrnili. Na vprašanje voditelja, da je bilo v prisluhih vendarle zaznati še druge sume kaznivih dejanj in da so nekateri projekti vendarle nasedli (Univerzijada) se Kangler brani, da ni šlo za nezakonitosti ter izpostavlja, da je poglavitne ovadbe proti njemu sprožil sodnik, ki tega po zakonu sploh ne bi smel. Kangler ga je namreč kot član parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb več let nadziral. Prav članstvo v tej komisiji je Francu Kanglerju omogočilo vpogled v delovanje t.i. globoke države oz. udbomafije za katero Kangler trdi, da je izredno močna in vplivna tudi danes. Našteva afere od kraje postojnskega orožja, afere Vič-Holmec, afera Patria, kjer so bile po njegovem stvari zapeljane tako, da bi pred volitvami obremenili vodilne politike na pomladni strani. Kangler tudi meni, da je pri trgovini z orožjem poglavitna krivda na strani starih strukturah, ki so edina imele ustrezne povezave. Kot izredno škodljivo za slovensko družbo izpostavlja dvojna merila v medijih in pravosodju. Tako poda primerjavo med urgentno policijsko preiskavo, ki so jo sprožili ob tem ko je nekdo postavil svinjsko glavo na podstavek spomenika Borisu Kidriču ter ignoranco organov pregona, ko so na dravskem mostu v Mariboru visele obešene lutke. Podobno velja zanj pri sedanjem poročanju o kreditu SDS, ki ni bilo skrito ampak izvedeno prek notarja. Ob tem izpostavlja, da niti približno take medijske pozornosti nima razkrita donacija, ki jo je sedanjemu premierju Cerarju naklonil podjetnik iz Bosne. Kangler v intervjuju poziva ministra Gorana Klemenčiča, da v duhu boja proti korupciji nemudoma poda prijavo, če seveda držijo navedbe Bojana Požarja, da je bila ta donacija nakazana in da ta bosanski podjetnik sedaj dobiva posle v Sloveniji. Kangler je izrazil tudi veliko zadovoljstvo ob tem, da se je spet vrnil v Državni svet potem ko so ga v prejšnjem mandatu kljub izvolitvi izločili. Kot motiv za svoje vztrajanje v javnosti in politiki pa navaja boj proti krivicam v pravosodju, ki se po njegovem kažejo tudi na njegovem primeru. Voditelj dr. Jože Možina
Neveljaven email naslov
