Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost Jožeta Možine v nedeljskem intervjuju bo priznan čebelar, fotograf, domoljub in svetovljan Franc Šivic, izhodišče za njun pogovor pa bodo čebele, kot sopotnice in vzornice človeka – zlasti slovenskega. Franc Šivic, ki je tudi odličen fotograf s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, nam bo predstavil svet čebel, ki so simbol blagostanja tudi nositeljice nauka – da gre pot do medu preko trdega dela. Šivic, ki govori več tujih jezikov, s fotografijami in strokovni članki velikokrat gostuje v uglednih tujih revijah in je med najbolj zaslužnimi, da se ugled Slovenije, kot dežele čebelarjev v svetu krepi. Prav 20. maj, rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na svetu, je letos prvič svetovni dan čebel. Janšo je takrat na Dunaj povabila cesarica Marija Terezija, na Slovenskem pa je umno čebelarjenje širil predvsem duhovnik Peter Pavel Glavar. Franc Šivic je tudi začetnik čebelarskega turizma v Sloveniji, k njemu prihajajo skupine iz cele Evrope. Prav tako pa je aktiven na področju apiterapije in je med najboljšimi poznavalci zdravilnih učinkov čebel in čebeljih proizvodov. Čebele za katere se le v slovenščini uporablja izraz, da umrejo in ne poginejo, so za Šivica način življenja. Čebelarji so prav zaradi čebel manj izpostavljeni številnim boleznim in tudi duševno zdravi ljudje. Šivic čebele občuduje zaradi marljivosti, organiziranosti in čistoče. Zanj pa so tudi vzor navezanosti na svoj dom oz. panj, saj ga brezkompromisno branijo pred vsiljivci. V oddaji bodo prikazane nekatere najbolj zanimive fotografije iz čebeljega sveta, posebej našo avtohtono vrsto čebel – kranjsko sivko, ki je zaradi pridnosti in mirnosti druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Zaradi čebeljega zajedavca – varoje – se je čebelarjenje v zadnjih 40 letih v Evropi bistveno spremenilo, divjih čebel, ki bi med hranile v gozdnih duplinah ni več, pač pa je Franc Šivic, lovu na divji med prisostvoval na Madagaskarju in o tem pripravil foto reportažo…
Profesorica zgodovine Marta Verginella bo spregovorila o poteku raziskovalnega projekta, za katerega je prejela prestižno nagrado Evropskega raziskovalnega sklada; o tem, zakaj je vse prepogosto zgodovina še vedno predvsem zgodovina Slovencev, Slovenke pa pozablja; o prvem ženskem časopisu, ki je konec 19. stoletja začel izhajati v Trstu in o možnostih raziskovalnega dela v Sloveniji in v tujini. S profesorico Verginella se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Boštjan Vasle je že dobro desetletje na čelu Urada za makroekonomske analize in razvoj, trenutno je vršilec dolžnosti. V tokratnem pogovoru odstira tudi tista dogajanja, ki jih javnost ne pozna – kako poteka zbiranje podatkov, njihovo selekcioniranje, analiziranje, preden Urad sporoči, recimo, napoved gospodarske rasti. Ta je pomembna in je temelj načrtovanja mnogih vladnih dokumentov, načrtovanja v podjetjih, prav tako pa so napovedi pomembne za splošno javnost. Napake, ki se pri tem občasno zgodijo, na Uradu vedno analizirajo, posebno pozornost, izračune in napovedi pa v zadnjih letih namenjajo staranju prebivalstva. Vasle pravi, da je to eden najtežjih problemov, s katerim se bo morala spopasti Slovenija. Voditeljica Lidija Hren.
Eden najbolj prodornih komentatorjev na socialnih omrežjih, ki nastopa pod imenom @Libertarec je v pogovoru z Jožetom Možino razklenil nekatere najbolj žgoče teme slovenske stvarnosti, od obstoja globoke države, ki duši razvoj, do poglavitnih slovenskih medijev, ki so po njegovem del istega problema. Levo medijsko monopolizacijo po njegovem v zadnjem času načenjajo socialna omrežja, ki dejansko odražajo pluralno sestavo slovenske družbe. Štih meni, da se je slovenska družba usodno radikalizirala in se razklala po političnem procesu proti Janezu Janši, ko je globoka država s pomočjo pravosodja odstranila poglavitnega političnega tekmeca in ga strpala v zapor. To je bil zanj usoden udarec v slovensko demokracijo – sprožil je nezaupanje v pravno državo, ki ga bo težko povrniti. Po drugi strani pa se pravosodje in najvplivnejši mediji po Štihu povsem drugače obnašajo do političnih akterjev leve opcije in kot primer navede Zorana Jankovića, ko je sodišče celo uničilo obremenilne dokaze proti njemu. Tak princip delovanja pravosodja s tako očitnimi dvojnimi merili je za Štiha eden poglavitnih problemov nedelujoče slovenske demokracije, ki skuša prestrašiti in izločati zlasti tiste politike, ki bi lahko ogrozili privilegije nomenklature. Ta je prisesana na državna podjetja in ustanove in zato ne dovoli njihove privatizacije. Štih zato vidi Slovenijo kot izrazito socialistično državo, ki bo, če bo tako stanje ostalo, še naprej izgubljala nekoč veliko prednost pred vzhodnoevropskimi državami. Komentiral je tudi svoj vstop v politiko in vlado z Državljansko listo Gregorja Viranta leta 2012. Zatrdil je, da je Državljanska lista razpadla iz istega razloga kot sedaj razpada SMC oz. kot pravi, kot »bo razpadla tudi Lista Marjana Šarca«. Štih trdi, da se v Sloveniji ustvarja iluzija odprte družbe, ki pa nima potrebnih atributov. Gost je kritičen do jugonostalgičnih idej v slovenski družbi oz. do občudovanja bivšega režima in diktatorja Tita. Štih tako stanje pripisuje tudi dejstvu, da mladi pač ne vedo, da » je socializem nekaj kar se le govori, ne pa tudi dela«. Kot prispodobo temu pove, da so poglavitni promotorji socializma v državi predstavniki višjega sloja iz javnega sektorja, »ki pa imajo vsi vikende v Bohinju«. Odprta družba po njegovem tudi ni omejevanje zasebnega šolstva in zdravstva, kar radikalno počne slovenska vladajoča politika. Ob tem opozarja na dvoličnost in izpostavi nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je velik zagovornik »državnega« zdravstva in šolstva pa se je sam zdravil v Švici, hčerko pa poslal na študij v ZDA, je piker Tomaž Štih. Ob koncu pogovora je Štih spregovoril tudi o svojem novem poklicnem izzivu in sicer izdelavi programske opreme za samovozeča vozila. Prepričan je, da bo ta način prevažanja prevladal prej kot sedaj pričakujemo. Voditelj: dr. Jože Možina
Gostja oddaje Intervju je dolgoletna novinarka, dopisnica in urednica, zdaj varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, Ilinka Todorovski. Z njo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Janez Šušteršič je v širši javnosti najbolj znan kot nekdanji finančni minister, kot tisti minister, ki je v času vrhunca finančne krize trasiral ustanovitev DUTB oz. slabe banke, SDH in varčevalnega zakona ZUJF. Najbrž pa bo bo še dolgo edini minister, ki je, po nenadnem padcu janševe vlade, funkcije ministra odšel na Zavod za zaposlovanje. Danes se ukvarja predvsem s svetovanjem različnim vladam v tujini, v Celju tudi predava študentom. Pravi, da ga politika nič več ne mika, izkušnjo s propadlo stranko Državljanska lista, v kateri je bil podpredsednik, pa opisuje brez dlake na jeziku. Prav tako brez vsakršnih zadreg govori o Novi ljubljanski banki in vplivnem omrežju, ki se je oblikovalo že daleč v zgodovini, se po sanaciji bank nekoliko zmanjšalo, a še vedno obstaja. Predvsem pa je pomembna njegova ocena, da bi NLB pred leti morali poslati v stečaj. Voditeljica Lidija Hren.
Gost intervjuja na velikonočno nedeljo dr. Viljem Lovše je jezuitski duhovnik s širokim razgledom, ki se je v tujini specializiral za področje moške duhovnosti zato bo pomemben poudarek pogovora posvečen prav predstavitvi razmišljanja in metod za okrepitev možatosti današnjih moških. Uvodoma bo z voditeljem Jožetom Možino ovrednotil velikonočno sporočilo kot izhodišče za njegov življenjski smisel. Jezusov zgled, da je moč premagati smrt, mu pomeni največje upanje za posmrtno življenje. Kot duhovnik se zaveda, da so v sedanjem času bolj kot pridiganje pomembni zgledi in osebne izkušnje. V Rimu in predvsem v Madridu, kjer je doktoriral, se je dr. Lovše specializiral za področje moške duhovnosti. S sodelavci je oblikoval skupine po celi Sloveniji, 14. aprila pa bo v Ljubljani prvo vseslovensko srečanje za moške. To je odgovor na stisko in izzive, ki tarejo sodobne moške. Na eni strani jim okolje očita odsotnost in trdost, po drugi strani pa preveva družbo kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske. Delo v skupinah za moške temelji na izmenjavi osebnih izkušenj brez vrednotenj in konfrontacij. Zlasti možje, obogateni s tako izkušnjo, pove dr. Lovše lažje razumejo ženske in žene, kar je eden najbolj dobrodošlih rezultatov moškega druženja in t. i. odmikov za moške. Dr. Lovše pojasni, da se učijo oblikovati notranjo moč v človeku. Tako, ki ne temelji na pomembni poziciji ali denarju pač pa notranji uravnoteženosti. Do te lahko pride, če si tudi moški, poudarja p. Vilijem, prizna svojo šibkost, omejenost in strahove. Poglavitna ovira na poti dozorevanje ja lasten ego, ki ga sprva razumemo kot konstitucijo v resnici pa lahko usodno degradira človeka, ki stopa v odnos z drugimi, zlasti v družini. Dr. Lovše pojasni tudi lastne stiske in depresije in s tem nakaže, da preizkušnje dosežejo vsakega od nas, niso nič izjemnega pač pa normalen del življenja. Celo nasprotno, prav življenjski udarci, preizkušnje pogosto vzpostavijo tisto modrost, ki krasi zrelega moža.
Tokratna gostja oddaje Intervju je Slavenka Drakulić, hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka, verjetno eno najbolj prepoznavnih avtorskih imen z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o feminizmu, komunizmu, postkomunizmu, Balkanu in tudi vojni. V zadnjih letih je napisala knjige o treh zanimivih ženskah, ki so živele v senci svojih dominantnih moških, o Fridi Kahlo, Dori Maar in Milevi Einstein. Ta zadnji roman je pri Beletrini zdaj izšel tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Ob vsesplošni politični zmedi v državi je pred nami mučna arbitražna zgodba s Hrvaško, ki posebej zadeva slovenske ribiče. Med njimi je najbolj izpostavljen Silvano Radin, ki je arbitražno odločbo vzel zares in lovil tudi prek sredinske črte Piranskega zaliva. Do sedaj je prejel že za več kot 20.000€ kazni s strani hrvaške policije. Radin v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina izpostavlja svoje mnenje, da je poglavitni razlog za sedanji odstop predsednika vlade Mira Cerarja prav dejstvo, da se uresničevanje arbitražnega sporazuma znašlo v slepi ulici. Silvano Radin v nadaljevanju predstavi svojo življenjsko, ki ga je vodila iz vasi v osrčju celinske Istre do morja, ko je naposled postal ribič. Radin v pogovoru pojasnjuje kako je nasprotoval arbitražnemu sporazumu in javno napovedal, da bomo v primeru tovrstnega dogovarjanja s Hrvaško ostali brez izhoda na odprto morje, kar se je dejansko zgodilo. Izpostavlja naivnost takratnega premiera Boruta Pahorja, ki je Sloveniji povzročila dolgoročno škodo. Slovenski ribiči so izgubili velik del morja na jugu, kjer so prej tradicionalno lovili. Radin pojasni kako poteka ribolov v današnjem času. Izpostavlja, da je slovensko morje oz. Tržaški zaliv še dovolj bogat z ribami. On sam jih večji del proda na tržaški ribji borzi.
Tokrat v oddaji Intervju: Terry Eagleton, britanski komparativist, filozof in družbeni kritik. Težko si je predstavljati, da bi v zadnjih tridesetih letih kak evropski študent družboslovja in humanistike končal študij, ne da bi se srečal s katero od njegovih petdesetih knjig. Že šesta, Upanje brez optimizma, je zdaj izšla tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Kovačič, neutrudni civilnodružbeni akter, ki je uspel ustaviti po njegovem prepotratno gradnjo 2. tira v uvodu predstavi za kaj se podpisuje kot državljank K. Pove o svojem družinskem izvoru in bolj konkretno predstavi tudi protirežimski upor, ki se je v letih 1963 in 1964 zgodil na Ekonomski fakulteti v povezavi z revijo Perspektive in v katerem je ključno sodeloval. Kovačič je oster do tistih, ki v bivšem režimu govorijo kot o zlati dobi socializma in dokazuje kako zadolžena in gospodarsko razsula je bila bivša država v kateri je vladala diktatura. Tudi za sedanjo Slovenijo je Kovačič prepričan, da se le nadaljuje bivši režim, vladajo pa njegovi nosilci oz. udbovci, ki so že v dobi prejšnje države upravljali z vzporedno ekonomijo. Krivda za sedanje stanje v Sloveniji je po Kovačiču v prvi vrsti na strani pravosodja. Kot primer daje sojenje in obsodbo Milka Noviča, ki je po njegovem sodna farsa, Novič pa »nadomestni morilec« za to, da se prikrije veliko večjo zgodbo, ki seže v višje sfere slovenske družbe. Druga točka so velike državne investicije za katere ocenjuje da so leglo korupcije. Kot primer daje TEŠ 6, kjer se je močno angažiral a so referendumu nasprotovale tudi okoljevarstvene organizacije. Drugi tak primer je drugi tir, kjer Kovačič sedaj pričakuje, da bo Vrhovno sodišče izid referenduma razveljavilo, ker je bila referendumska kampanja na povsem neenakovrednih temeljih. Kovačič, ki razmišlja tudi o vstopu v državnozborsko politiko svoj civilnodružbeni angažma jemlje kot dolžnost in apelira na sodržavljane, da so bolj aktivni . Pogovor vodi dr. Jože Možina
Petdeset let mineva od znamenitega leta upora - 1968, leta študentskih nemirov, demonstracij proti Vietnamski vojni, razraščanja civilnodružbenih gibanj v številnih evropskih in ameriških mestih, praške pomladi in nato sovjetskih tankov v glavnem mestu Češkoslovaške. Leto 1968 je spremenilo svet, pravijo nekateri. S Francijem Pivcem, enim od ključnih ljudi tedanjega študentskega gibanja se bomo pogovarjali o tem, kakšna je pri nas zapuščina leta 1968. Voditeljica Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov
