Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marjan Batagelj je eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih podjetnikov. Javnosti je dobro znan kot predsednik uprave in večinski lastnik podjetja, ki upravlja s Postojnsko jamo, čeprav je to le del njegovega premoženja, ki ga je ustvaril iz nič, z lastnim znanjem in tveganjem. Manj znano je, da je po poklicu profesor geografije in diplomirani etnolog. Obenem je tudi predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, ki mu predseduje že šesto leto. V pogovoru osvetli svoje prve podjetniške korake, težave, odnos z lokalnimi oblastmi. Odkrito opiše dogajanje ob odkritju prisluškovalnih naprav v času prenove hotela Jama pred tremi leti; tam je danes posebne vrste muzej. S ponosom pa pove tudi, da predvideva, da bodo njegovi otroci nadaljevali njegovo pot oz. upravljanje premoženja. Voditeljica Lidija Hren.
Pomurski Vestnik, glavni časopis regije, ki je bil v začetku meseca kot na kaki tržnici - v naglici in na tiho prodan novemu lastniku, Leu Oblaku. Prodaja se je zgodila prav v letu pomembne obletnice združitve Prekmurja s slovenskim nacionalnim ozemljem. Kateri so drugi poskusi konsolidacije slovenskih medijev? Kaj za preiskovalno novinarstvo pomeni sodni pregon nekdanjih novinarjev Dnevnika? In zdaj že retorično vprašanje, zakaj že petnajst let vsaka vlada predloge za celovito prenovo medijske zakonodaje pušča v predalih. O vsem tem se bo s predsednico Društva novinarjev Slovenije, Večerovo novinarko in urednico Petro Lesjak Tušek, pogovarjala Ksenija Horvat.
Eden najbolj znanih in uspešnih slovenskih odvetnikov je človek posebne vrste. V mladosti ga je zanimalo gledališče a ga je pot pozneje zanesla v pravniške vode. Po rodu je Mariborčan s koreninami na Koroškem in v Sevnici. Kot srednješolec je pisal za takratni satirični list Pavliha, sedaj pa se ukvarja z zagovorom ljudi, ki so osumljeni oz. obtoženi najhujših kaznivih dejanj. Nazadnje je pred krivično obsodbo za umor rešil dr. Milka Noviča, prav tako pa je bil zagovornik v procesih Patria in Depala vas. Odvetnik je že skoraj 50 let, a v pogovoru, ki v vodi Jože Možina razočarano ugotavlja, da je zaradi aktualnih zlorab v pravosodju izrazito razočaran in tudi osebno prizadet. Znan je po tem, da ljudi v hudi stiski vzame tudi brezplačno. Pri tem zaupa lastni presoji oz. instinktu na podlagi katerega začuti kdo je kriv in kdo ne. Pred leti je tako uspel rehabilitirati Martina Uhernika, ki je bil obsojen zaradi umora in obsedel celotno kazen a je Hribernik uspel dokazati, da sploh ni kriv.
Gost Intervjuja bo koroški Slovenec, zgodovinar, politik in do nedavnega predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem – vodil jo je kar 26 let - Marjan Sturm. O njegovem delovanju v okviru Konsenzne skupine, v katerim sodeluje tudi s predsednikom Heimadiensta, o ohranjanju slovenščine, dvojezičnih napisih in možnosti notifikacije Avstrijske državne pogodbe se bo z dr. Sturmom pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost Intervjuja bo eden od najbolj izkušenih slovenskih diplomatov – Republiko Slovenijo je predstavljal v Rimu in Londonu - veleposlanik Iztok Mirošič. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o slovenskih odnosih s sosednjimi državami, predvsem z Italijo, o spremembah, ki jih doživlja Evropska unija in o slovenski zunanji politiki.
V nedeljskem intervjuju smo tokrat gostili zdravnico Metko Klevišar, ki s svojim delom in življenjsko zgodbo ter zgledom odgovarja na najtežje dileme, ki zadevajo vsakega človeka - bolezen in smrt. Že kot študentka medicine se je soočila z lastno boleznijo, ki jo je naposled prikovala na invalidski voziček. A to ji ni vzelo volje do življenja. Nasprotno, bolezen je sprejela, se ji prilagodila in vzpostavila kvalitetno življenje na drugi ravni. Občutek sreče, ali bolje zadovoljstva, kot pravi gospa Klevišar ni v zdravju ali bolezni ampak v lastni odločitvi, ki pa je sad zavestnega prizadevanja. Ugotavlja, da ljudje počnemo tudi nemogoče stvari, da bi bili zdravi, pozabljamo pa na odnose, ki so vezivo življenja. In prav v dobre odnose s soljudmi moramo po njenem vlagati več prizadevanj. Leta 1995 je ustanovila Hospic, ki je bila prva ustanova v Sloveniji, ki se je posvetila spremljanju umirajočih. V tem pogledu je Metka Klevišar v slovenskem prostoru prva in unikatna. V intervjuju nam predstavi lastne izkušnje in izkušnje svojcev, ki so spremljali umirajoče. Čas slovesa, poslavljanja, ki je širši javnosti manj znan oz. se o tem ne govori, oriše kot svet oz. blagoslovljen čas saj prihaja do zbližanj na najbolj intimni ravni. Izredno pomembno je za osebno rast in dozorevanje. Ljudi, ki se poslavljajo najbolj zaposluje vprašanje ali je izpolnil svoje poslanstvo pa tudi »kaj je po tem«? Gostja se je dotaknila tudi vprašanja »ali je smrt moč premagati oz. kaj je močnejše od smrti«? Sama meni, da smrt premaga tisto, »kar pride po tem« vendar je zemeljskemu človeku odmaknjeno. Gospa Klevišar verjame v posmrtno življenje in tudi v svetost življenja od rojstva do smrti. Poseben pomen za svojce in skupnost je slovo od pokojnika, pogrebni obred in dejstvo, da ima umrli svoj grob. Prav zato je velika rana v slovenskem narodu dejstvo, da so tisoči žrtev povojnega komunističnega nasilja nepokopani in brez grobov. Svojci tako niso imeli možnosti žalovati in travme se na ta način selijo v prihodnost. Človek svojega življenja po njenem nima v absolutni posesti pravi Metka Klevišar in dodaja: »Mislim, da sta rojstvo in smrt dve tako veliki stvari, da jih mi ne moremo mi v svoje roke vzet.« Zato nasprotuje evtanaziji. Strah pred smrtjo in trpljenjem je normalen a tako enemu kot drugemu se po prepričanju Metke Klevišar preprosto ne moremo izogniti. Pri vprašanju evtanazije gre tudi za občutek zapuščenosti in osamljenosti, kar je ena od ran sodobne družbe. Metka Klevišar je medijsko zelo aktivna kot predavateljica, publicistka in kolumnistka. Redno piše svoj blog, objavlja članke v Družini in nastopa na radiu. V intervjuju, ki ga je vodil Jože Možina se je dotaknila težkih tem o končnih stvareh, ki pa so še kako življenjske in zadevajo vsakega od nas.
Naš gost je prof. dr. Igor Papič, 44. rektor v 100-letni zgodovini Univerze v Ljubljani, prej dekan Fakultete za elektrotehniko in mednarodno uveljavljeni strokovnjak za elektroenergetske sisteme in pametna omrežja. Ksenija Horvat se bo z rektorjem pogovarjala o pomanjkanju razvojnih sredstev pri delovanju Univerze v Ljubljani, o povezovanju Univerze z inštituti v Sloveniji in z drugimi evropskimi univerzami ter o tem, zakaj so razvite evropske države v prednosti pred revnejšimi evropskimi državami pri črpanju sredstev iz nekaterih evropskih mehanizmov.
Za poklicno kariero Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja: od štipendista do generalnega direktorja.Od pripravnika, preko referenta do vodje odseka se je postopoma vzpenjal do funkcije generalnega direktorja, ki jo opravlja že 14 let. Velja za enega najboljših poznavalcev domačega in tujih pokojninskih sistemov. V pogovoru takoj pove, da je najbolj ponosen na digitalizacijo sistema izračunavanja pokojnin, ki so ga izvedli pod njegovim direktorovanjem. Je zagovornik sistema medgeneracijske solidarnosti in v pogovoru tudi pojasni, zakaj nasprotuje idejam o koreniti spremembi pokojninskega sistema, ki bi uvedel možnost, da bi zavezanci že v svoji aktivni dobi začeli namenjati sredstva na svoj račun za svojo pokojnino, ki bi bila odvisna od višine vplačanih prispevkov. Problem, pravi, ni v slabem ali zgrešenem pokojninskem sistemu, temveč v nizkih plačah, od katerih se plačujejo pokojninski prispevki. Voditeljica Lidija Hren.
Gost intervjuja bo Sergej Polunin, eden najbolj nadarjenih in kontroverznih baletnih plesalcev našega časa. Fenomen Polunin je obnorel tudi Slovenijo, da so bile karte za tri predstave v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma razprodane v hipu. O njegovem odnosu do plesa, glasbe in o njegovih kontraverznih objavah na družabnih omrežjih se je z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokratni intervju z enim najbolj prepoznavnih slovenskih sodnikov, ki je nesporna avtoriteta na področju civilnega prava nam ponuja kritični vpogled v delovanje našega pravosodja. Vrhovni sodnik Zobec v pogovoru z Jožetom Možino brez dlake na jeziku pojasni, da je izraz krivosodje sicer krivičen do večine sodnikov, hkrati pa je treba priznati, da označuje pravosodne zlorabe preteklih let, ki so dejansko vnebovpijoče. Tak primer je Patria, Kangler pa tudi proces proti Milku Noviču, kjer si je sodna oligarhija privoščila hude zlorabe. Zobec izpostavlja, da imajo slovenski sodniki zaradi slabih posameznikov izrazito slabo podobo v javnosti, po drugi strani pa je Slovenija v vrhu držav po porabi denarja za pravosodje. V pogovoru konkretno nakaže, da veliko denarja odteče za različne bolj ali manj nepomembne »projekte« za katere vodilni najemajo zunanje izvajalce, medtem ko je programska opremljenost samih sodnikov slaba.
Gostja oddaje intervju bo senatorka v Rimu, tržaška slovenka in literarna zgodovinarka, doktorica Tatjana Rojc. Osrednja tema pogovora bodo zgodovinsko sporne izjave visokih italijanskih politikov glede dogodkov med in po drugi svetovni vojni, zastopanost slovenske manjšine v italijanskem parlamentu in siceršnji položaj Slovencev v Italiji. Z dr. Rojc se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Aktualni poljski veleposlanik v Sloveniji je izredno zanimiv sogovornik saj je med redkimi tujimi diplomati, ki so se naučili slovenski jezik. To je storil iz spoštovanja do naše države, ki mu je prirasla k srcu, kot pravi, pa tudi zaradi želje, da bi imel stik z običajnimi ljudmi in tako bolje razumel slovensko nacijo. G. Czerwinski izpostavlja, da imata obe državi veliko skupnih točk. Pripomogel je da so v poljski Galiciji postavili spomenik našim padlim vojakom v prvi svetovni vojni, poljski vojaki pa so dobili spomenik na Sabotinu. Obe državi je močno zaznamovala tudi druga svetovna vojna pri čemer je bila Poljska napadena s strani nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze zaradi česar je njeno vrednotenje vojne precej drugačno. Poljska, izpostavlja Czerwinski, ima 1000 let državne tradicije, ki je prepletena s katoliškim izročilom. Kot narod imajo trden značaj kar se je pokazalo pri obnovi domovine po obeh vojnah pa tudi ob dejstvu, da je bila prav Poljska prva država, ki je zrušila komunistični režim in izvedla prve demokratične volitve v vzhodni Evropi. Zadnjih 25 let Poljaki beležijo visoko gospodarsko rast tako, da se prebivalstvo po kupni moči že približuje nekdaj veliko bogatejši Sloveniji. Žalosti ga, da je pri nas še vedno pogost predsodek do Poljakov in narodov vzhodne Evrope z izjemo Rusov. Govori o preziru in ignoranci. Razloge za gospodarski vzpon Poljske vidi sogovornik v dejstvu, da se je politika, kljub političnim delitvam poenotila ob ključnih nacionalnih interesih. Imajo ugodno davčno zakonodajo in posebej tudi družinsko politiko. Za razliko od Slovenije jim že uspeva zaustavljati odliv mladih izobraženih ljudi v tujino. Veleposlanik Czerwinski je odgovarjal tudi na očitke, ki prihajajo iz Evrope, da je trenutna desna oblast ksenofobna in proti migrantom ter da nedemokratično posega v pravosodno vejo oblasti. Napake pri slednjem Czerwinski priznava obenem pa izpostavlja malo znano dejstvo, da je Poljske sprejela poldrugi milijon Ukrajincev, ki so ekonomski migranti. Okrog 100. 000 Ukrajincev, ki prihajajo iz vojnega področja pa je dejansko beguncev. Poljski veleposlanik se sprašuje v čim so ti slabši oz. drugorazredni v primerjavi s tistimi, ki prihajajo iz Bližnjega vzhoda? Ob tem provokativno doda »ali je problem v tem, da so bele rase in krščanske vere in za to ne štejejo«? Konflikt z organi Evropske unije v Bruslju ocenjuje ko problem dvojnih meril. Meni, da je edina rešitev za Evropo upoštevanje temeljnih vrednot, za narode znotraj nje, tudi Slovence, pa je nujna samozavest in spoštovanje različnosti. Voditelj Jože Možina.
Neveljaven email naslov
