Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bo z nami predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, doktorica Barbara Riman. Prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Zakaj je tako? Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Prof.dr. Marko Noč je mednarodno priznan kardiolog, je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, izredni član SAZU, kar vse dokazuje, da sodi v vrh evropske kardiologije. Ukvarja se s srčnimi bolniki in prav po njegovi zaslugi ali z njegovo pomočjo se je umrljivost bolnikov s srčnim infarktom bistveno znižala. A to je le eden izmed dosežkov. Za svoje znanstveno delo je pred kratkim dobil tudi Zoisovo nagrado. V mednarodnem merilu je avtor številnih člankov v uglednih medicinskih publikacijah in mednarodnih učbenikih s področja akutne kardiologije. Širša javnost ga pozna predvsem kot vztrajnega borca proti nepravilnostim v zdravstvenem sistemu, pri javnih nabavah medicinskega materiala in borca proti korupciji v lastnih vrstah. Dejstvo, da danes slovenske bolnišnice plačujejo občutno nižje cene za žilne opornice, je tudi njegova zasluga. Pravzaprav je bil sam iniciator te dolge bitke z dobavitelji in vodstvi bolnišnic za nižje cene žilnih opornic, v kateri je, preko članstva v komisijah in z javnim angažiranjem, tudi sodeloval. V zadnjem času je močno odmevala nedodelitev sredstev za prijavljeni raziskovalni projekt, ki so ga javnosti neznani recenzenti Agencije za raziskave in razvoj ocenili za pol točke premalo, da bi dobil denar. Tudi v tem primeru je bila javna izpostavljenost dr. Noča tista, ki je vsaj malo razkrila sistem dodeljevanja državnega razvojnega denarja. O vsem tem dr. Noč iskreno pripoveduje tudi v tokratnem Intervjuju. Voditeljica Lidija Hren.
V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina bo priznani psiholog in psihoterapevt Andrej Perko spregovoril o svojem zgledu boja z alkoholno zasvojenostjo. Ob metodi dr. Ruglja se ni le fizično ozdravil odvisnosti, vzpostavil se je kot njegov naslednik, ki že več kot 20 let rešuje ljudi v stiski. Gre za najtežjo a tudi najuspešnejšo metodo, kot pravi. Njen končni rezultat je vsesplošni intelektualni in duhovni dvig človeka in višja raven zavedanja. K njemu ne prihajajo le alkoholiki, teh je le 15 odstotkov, ampak ljudje, ki bi radi izboljšali kakovost svojega življenja. Posebej izpostavlja primer uspešnih samskih ženski, ki si težko dobijo moškega partnerja. Ob tem se naveže na sodobno zahodno družbo, ki, kot pravi, moške potiska iz družbenega in celo družinskega življenja. Gre za »kulturno kastracijo moških« o čemer je pisala že dr. Vesna Vuk Godina. Dr. Perko meni, da je šla feminizacija družbe predaleč in da vsi, posebej ženske, pogrešajo »prave moške«. Ti pa izginjajo, dodaja dr. Perko, ker ob izločanju moških ni več vertikalne avtoritete, ki je nujno potrebna za vzgojo: »Fante je treba vzgajat, pripravit na realno življenje. Mama je vedno ljubeča, oče pa ne, mora pripravit svoje otroke, zlasti fante, da bodo lahko v tem življenju, ki je kruto, napredovali«. Dr. Perko meni, da gre po njegovem pri »kriminalizaciji moških« za zaroto kapitala, ki v družbi brez avtoritete lažje uveljavlja svoje interese. Ustvarja se »množica, ki je pripravljena molčati«, kar ustreza tudi politiki. Za razliko od drugih kultur po svetu, ki imajo naboj in energijo je zahodna družba po njegovem v upadu ali celo zapisna na »kulturi smrti«. Ena od stran poti, ki je po njegovem je sedaj pogosto favorizirana teorija spolov, ki je za dr. Perka v nasprotju z naravnimi zakoni. Dr. Andrej Perko je po lastni izkušnji in izkušnjah svojih skupin prepričan, da je predpogoj za uspešno soočanje s težavami disciplina in pripravljenost za napor tako fizični kot tudi intelektualni in duhovni. Pogovor s priznanim in uspešnim psihologom in psihoterapevtom nam ponuja drugačen pogled na številne aktualne pojave. Njegov uvid je pogosto nasproten z »glavnim tokom« ter zato še toliko bolj zanimiv in dragocen.
Tokratni Intervju namenjamo vstopu v stoto obletnico združitve Prekmurcev z matičnim narodom.Danes se zdi življenje v skupni državi nekaj samoumevnega, nekaj, kar je od vedno tako. V resnici pa je bilo dolga stoletja življenje ljudi pod ogrsko krono, drugačno od življenja v deželah v avstrijskem delu nekdanje monarhije in z njim slabo povezano. Naš gost je eden najboljših poznavalcev kulturne zgodovine Prekmurja, Franci Just. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Ob izteku »Cankarjevega leta«, v katerem smo obeleževali stoletnico pisateljeve smrti, bo gost oddaje Intervju novinar, publicist in televizijski voditelj Marcel Štefančič, avtor najnovejše celovite študije del slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Andrej Razdrih je odvetnik že celo poklicno življenje. Obenem je eden najuspešnejših in najbolj produktivnih mediatorjev pri nas; za mediacijo se je navdušil takoj, ko je na prelomu tisočletja ideja zaživela tudi v Sloveniji. Veliko manj so v širši javnosti znane njegove druge aktivnosti, ki se nanašajo predvsem na številne projekte v okviru Odvetniške zbornice, v kateri je tudi član upravnega odbora. Med bolj znanimi je pro bono dan odvetniške pomoči; prav pred dnevi je zbornica izpeljala osmi tovrstni dan brezplačne odvetniške pomoči tistim, ki si dobrega odvetnika težko privoščijo.Med Razdrihove bolj znane ideje spada tudi Ljubljanski maraton, množična prireditev, ki jo danes pozna vsa Slovenija, v pogovoru razloži zanimivo zgodbo kako se je sploh rodila ideja Ljubljanskega maratona in kako mu jo je uspelo udejaniti. V pogovoru Razdrih odkrito spregovori tudi o odvetniški etiki, ki jo tudi predava, o problemih pravne države, mestoma pa je tudi zelo oseben, ko spregovori o tem, kdaj je kot odvetnik doživljal največje osebne stiske. Voditeljica Lidija Hren.
V tokratnem intervjuju imamo edinstveno priložnost, da s sogovornico, Saro Bevc Jonan, begunko iz Bagdada, spoznamo zgodovino skoraj dva tisoč let stare Kaldejsko babilonske cerkve z Bližnjega vzhoda, ki v zadnjih letih pod udarom islamskih skrajnežev doživlja svoje najtežje trenutke in je dejansko na pragu izumrtja. Sarina družina, ki je sodila v višji, izobraženi sloj iraške družbe, je dobro živela, dokler ni prevladal radikalni islam. S svojega doma so bili prisiljeni bežati potem, ko so jim začeli groziti s smrtjo, češ, da jim ni mesta v muslimanski družbi. Kristjani so tako postali dvojne žrtve, ki jih ne ščiti nihče. Sarina družina se je podala na tvegano pot begunstva. Iz Iraka so prek Sirija in Turčije ilegalno prispeli na Balkan in od tu v Slovenijo. Tihotapci, ki so jim morali plačati tisoče evrov, so jim v Novi gorici zatrdili, da so že v Italiji. Tako so ostali v Sloveniji, Sara se je poročila, se naučila slovenščine in se dobro vključila v slovensko skupnost. Po izobrazbi je inženirka fizike, v Sloveniji pa dela z begunci, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter poučuje arabščino. Rada pomaga ljudem v stiski, posebej beguncem, a obenem ocenjuje, da je politika Evrope do tega vprašanja naivna in kratkovidna, saj bogate muslimanske države nočejo sprejemati svojih bratov po veri, tako da ima migrantski pritisk na Evropo tudi politično ozadje. Priseljenci z drugačno kulturo, vero in tradicijo so ljudje v stiski. Pogosto imajo težave z integracijo v evropskih državah, med njimi pa so tudi taki, ki se kulturnemu okolju države gostiteljice niti nočejo prilagoditi. Sara, ki se je zelo dobro naučila slovenskega jezika in težav z integracijo ni imela, pravi: »Če smo prišli sem, normalno, da spoštujemo našo novo deželo in prvi korak je, da se naučimo jezika. Če hočem biti del družbe, če hočem biti Slovenka, moram govoriti slovensko.« Ob tem, da spoštuje slovenske navade in kulturo, poudarja, da je obenem ponosna tudi na svojo iraško poreklo, ki ga ohranja. Posebej zanimivo je, ko nam med pogovorom, v aramejščini, kaldejskem obrednem jeziku, ki so ga je govoril v Jezusovih časih, prebere molitev. Zelo zanimiv je njen pogled na svet, posebej na Evropo, za katero meni, da izgublja svojo moralo in vrednote. Glede svoje druge domovine pa pravi: »Moji ljubi Sloveniji želim mir, da bi vedno živeli v miru. In da bomo Slovenci, kamor se štejem, ohranili svojo kulturo in skrb za državo. Da ne bomo mi potem izgubili vsega. Res ne želim, da bi se zgodilo kot z nami, Kaldejci, Aramejci. Mogoče nismo znali dovolj skrbeti za svojo domovino. Ne želim, da bi Slovenci to izgubili.« Pogovor vodi dr. Jože Možina
Tokrat bo gost intervjuja kontraverzni ruski pisatelj, publicist, televizijski voditelj in poklicni vojak Zahar Prilepin. Je avtor številnih romanov, v slovenščino je preveden njegov roman Samostan, ki opisuje prvo stalinistično taborišče na Soloveških otokih. Zahar Prilepin je sodeloval v vojni v samooklicani Donbaški narodni republiki, s čimer je sprožil vrsto negativnih odzivov doma in v tujini. S pisateljem Prilepinom se je pogovarjala Ksenija Horvat
Dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik in tokratni gost oddaje Intervju, je iz anonimnosti prodrl v javnost prodrl že pred leti, kot pravni strokovnjak širokega razpona znanja. Njegova profesionalna pot do današnje funkcije vrhovnega sodnika ni bila običajna: namesto postopnega napredovanja v hierarhiji sodišč, je prišel s profesorskega mesta ljubljanske Pravne fakultete. Kratek čas je bil tudi svetovalec predsednika države, Danila Turka – in o tem obdobju pravi, da je prišel do pomembnih spoznanj, kako politika deluje v ozadju. Sicer pa v pogovoru komentira nekatera najbolj kritična vprašanja, ki se v zvezi s slovenskim pravosodjem pojavljajo v javnosti, pa tudi v pravni stroki: kaj je z neodvisnostjo slovenskih sodišč, ali imamo eno pravno državo za elito in drugo za običajne ljudi, zakaj je zaupanje v sodstvo tako nizko; kot napako oceni odziv Vrhovnega sodišča na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bo po njegovem še dolgo metala slabo luč na sodišče. Voditeljica Lidija Hren.
Gost nedeljskega intervjuja bo priznani slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina, osrednja tema pogovora, ki ga bo vodil dr. Jože Možina pa bo zadevala 100 letnico konca prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo prav na dan predvajanja. Ddr. Grdina je avtor več kot 30 znanstvenih monografij, prevedel in priredil pa je tudi številna besedila oper in operet, številna njegova dela pa so tudi prevedena. Širše tematike razmer pred in med prvo svetovno vojno se je Grdina lotil v svoji knjigi Slovenci med tradicijo in perspektivo – politični mozaik 1860 – 1918. Sogovornik bo orisal razmere pred prvo svetovno vojno, ko so bili Slovenci med gospodarsko najhitreje razvijajočimi se narodi in za tudi najbolj izobraženi. Mobilizacija, ko je cesar poklical vojake pod orožje 26. Julija 1914 je pomenila začetek nove dobe. Avstroogrska armada je prvi neuspeh doživela v Srbiji, hud poraz že v prvih tednih vojne pa ji je zadala ruska carska vojska v Bukovini, ko je padlo tudi zelo veliko slovenskih fantov. Maja 1915 je v vojno proti AO vstopila tudi Italija, ki je napadla na Soči, s tem pa se je bojevanje z vsemi razsežnostmi vojnih grozot preneslo tudi na slovensko ozemlje. Previdnost italijanskega poveljnika Cadorne in srdita obramba, ki jo je uveljavil poveljnik avstrijske obrambe Borojević sta botrovali temu, da Italijani niso prodrli proti Ljubljani, pač pa so jih v 12 soški ofenzivi nemško-avstrijske čete premagale in potisnile do reke Pad. Avstroogrska armada je visoko cenila slovenske vojake, saj so veljali za zanesljive in relativno izobražene, vseeno pa so številni med njimi tudi prostovoljno odhajali v ujetništvo, največ so jih zajeli Rusi. Ko je centralnim silam pojemala sapa so skušali na različne načine obrniti vojno sebi v prid. Tako so Nemci omogočili Leninu in ga plačali, da je v Rusiji začel revolucijo, da bi državo odvrnila od vojne proti Nemčiji. To se je z oktobrsko revolucijo tudi zgodilo. Vseeno pa izločitev Rusije ni rešila težkih ekonomskih razmer, ki so pestile Nemčijo in Avstroogrsko, ki sta, sploh po tem, ko so v vojno na strani antante na strani zaveznikov vstopile ZDA, ostali brez možnosti za zmago. 11. Novembra 1918 je začelo veljati premirje, sledile so mirovne pogodbe s premaganimi državami, ki pa so zaradi ponižujočih pogojev v mnogočem spodbudile nove napetosti, ki so privedle do nove vojne.
Tokrat bo gost Intervjuja nekdanji veleposlanik, publicist in predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Bojan Grobovšek. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o ohranjanju slovenske skupnosti v sosednjih državah in o morebitnem vzponu suverenistov na prihodnji evropskih volitvah.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je že dolga leta znana kot neizprosna borka proti podnebnim spremembam. Sicer je predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, zadnjih 20 let tudi vodja Centra za biometeorologijo na isti fakulteti. Javnost, njeno znanstveno okolje in nevladne organizacije ji priznavajo pretežni delež zaslug za to, da se danes pretežni del slovenske javnosti zaveda vplivov podnebnih sprememb. Manj znano pa je, da se je pred davnimi 30 in več leti med prvimi zavedela globalnega problema za človeštvo, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Vse številčnejši vročinski valovi, poplave, ujme in drugi ekstremni pojavi, ki so se intenzivirali v zadnjih nekaj letih potrjujejo, da je imela prav že pred tremi desetletji. V pogovoru razloži kakšni so bili ti začetki in kaj jo je vodilo k odločitvi, da bodo podnebne spremembe njena poklicna preokupacija. Velik ugled ima v svetu, prejela številna priznanja in nagrade, leta 2007 tudi Nobelovo nagrado, skupaj s skupino mednarodnih znanstvenikov. Doma? Doma ji ceno in pomen njenega dela priznavajo malo manj, pravi v pogovoru. In razloži, kako si to razlaga. Pravi, da obstaja upanje, da bodo svetovni in domači politiki vzeli bolj zares kot doslej nedavna opozorila in pozive k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju Mednarodnega odbora za podnebne spremembe pri OZN, katerega članica je prav tako bile pred leti. Sicer, se strinja, se nam po letu 2030 slabo piše, čakajo nas nepredvidljivi dogodki, suše, poplave, izumiranje rastlinskih vrst, bolezni. V zadnjem času se intenzivno ukvarja z osveščanjem ljudi, predvsem mladih, o posledicah podnebnih sprememb in nujnosti ukrepanja. Prav zanje je napisala nekaj knjig. Upa, da bodo prav osveščene mlade generacije pomemben pritisk na politike, ki odločajo. Voditeljica Lidija Hren.
Neveljaven email naslov
