Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf velja za tistega slovenskega škofa, ki se javno in odločno izpostavi za slovenske in krščanske vrednote, ki jih zagovarja ter je kot tak pogosto tarča medijskih napadov. V tokratnem intervjuju je spregovoril o razmerah v Prekmurju in Porabju, ki ga tudi oskrbujejo njegovi duhovniki. V luči prihajajoče stoletnice združenja prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je obudil spomin na ključno vlogo, ki so jo pri ohranjanju slovenstva v Prekmurju imeli prav duhovniki s širjenjem mohorjevih knjig. Pred tem je Prekmurje doživelo odmev oktobrske revolucije in boljševistično nasilje. Škof Štumpf je pojasnil tudi svoj odziv na napade Lare Jankovič na katoliško cerkev na zadnji komemoraciji v Dražgošah. Meni, da smo sredi kulturnega in duhovnega boja, ki, npr. prek teorije spolov, skuša razrušiti vrednoto družine in človekovega dostojanstva. Komentiral je tudi svoje poglede na begunsko krizo za katero meni, da je v veliki meri spodbujena in da spodbujeni migranti pomenijo nevarnost za prihodnost Evrope in njenih vrednot. Po drugi strani pa ugotavlja, da Evropa ter z njo Slovenija in posebej Prekmurje nima otrok, želi pa si obdržati dosežen življenjski standard za kar potrebuje nove priseljence. Dr. Štumpf je predstavil tudi karitativno delovanje na svoji škofiji. V škofijskih prostorih imajo tako Lazarjev dom za najrevnejše prebivalce, prav tako pa so vzpostavili tudi materinski dom. Voditelj Jože Možina.
Po tednu dni notranjepolitične razprave o tem, ali naj Slovenija prizna Palestino, bo gostja Intervjuja Nada Pretnar, dobra poznavalka življenja na palestinskih ozemljih in propalestinska aktivistka. Voditeljica Ksenija Horvat
Izredno zanimiv pogovor z nekdanjim mariborskim županom se začne z obuditvijo spomina na t.i. mariborske vstaje, ki so leta 2012 Kanglerja odnesle s položaja in so bile po Kanglerju politično organizirane. Njegovi kritiki sedaj sicer ugotavljajo, da je stanje v mestu in na Štajerskem danes še slabše in Tone Partljič, ki je bil med pobudniki njegove odstavitve v uvodnem prispevku pravi, da bi se mu opravičil, če bodo proti njemu res padle vse ovadbe. Od 22 ovadb jih je do sedaj padlo že 16, vključno z zgodbo o ptičji hišici, ki so jo Kanglerju vrnili. Na vprašanje voditelja, da je bilo v prisluhih vendarle zaznati še druge sume kaznivih dejanj in da so nekateri projekti vendarle nasedli (Univerzijada) se Kangler brani, da ni šlo za nezakonitosti ter izpostavlja, da je poglavitne ovadbe proti njemu sprožil sodnik, ki tega po zakonu sploh ne bi smel. Kangler ga je namreč kot član parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb več let nadziral. Prav članstvo v tej komisiji je Francu Kanglerju omogočilo vpogled v delovanje t.i. globoke države oz. udbomafije za katero Kangler trdi, da je izredno močna in vplivna tudi danes. Našteva afere od kraje postojnskega orožja, afere Vič-Holmec, afera Patria, kjer so bile po njegovem stvari zapeljane tako, da bi pred volitvami obremenili vodilne politike na pomladni strani. Kangler tudi meni, da je pri trgovini z orožjem poglavitna krivda na strani starih strukturah, ki so edina imele ustrezne povezave. Kot izredno škodljivo za slovensko družbo izpostavlja dvojna merila v medijih in pravosodju. Tako poda primerjavo med urgentno policijsko preiskavo, ki so jo sprožili ob tem ko je nekdo postavil svinjsko glavo na podstavek spomenika Borisu Kidriču ter ignoranco organov pregona, ko so na dravskem mostu v Mariboru visele obešene lutke. Podobno velja zanj pri sedanjem poročanju o kreditu SDS, ki ni bilo skrito ampak izvedeno prek notarja. Ob tem izpostavlja, da niti približno take medijske pozornosti nima razkrita donacija, ki jo je sedanjemu premierju Cerarju naklonil podjetnik iz Bosne. Kangler v intervjuju poziva ministra Gorana Klemenčiča, da v duhu boja proti korupciji nemudoma poda prijavo, če seveda držijo navedbe Bojana Požarja, da je bila ta donacija nakazana in da ta bosanski podjetnik sedaj dobiva posle v Sloveniji. Kangler je izrazil tudi veliko zadovoljstvo ob tem, da se je spet vrnil v Državni svet potem ko so ga v prejšnjem mandatu kljub izvolitvi izločili. Kot motiv za svoje vztrajanje v javnosti in politiki pa navaja boj proti krivicam v pravosodju, ki se po njegovem kažejo tudi na njegovem primeru. Voditelj dr. Jože Možina
Tokratni gost intervjuja je odgovorni urednik Mladine, Grega Repovž. Kaj lahko pričakujemo od letošnjih volitev?Koga bo podprla Mladina? Kakšen je odnos leve politike do socialne države in enakopravnosti vseh vrst? Katere so ključne razvojne teme v Sloveniji in v Evropi? Mladina nekoč in danes. Voditeljica Ksenija Horvat.
Dejan Valentinčič je po izobrazbi pravnik, je predavatelj na Fakulteti za uporabne študije v Novi Gorici in Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. V preteklih letih je veliko energije vložil v raziskovanje Slovencev v zamejstvu in v tujini. Velja za strokovnjaka, ki se edini v Sloveniji primerjalno ukvarja z našimi rojaki v zamejstvu in po svetu. Kritičen je do odnosa matične države do rojakov, predlaga tudi vrsto rešitev kako ta odnos izboljšati. Ker prisega na osebne stike, je obiskal številne narodne skupnosti Slovencev v zamejstvu in tujini – marsikje so ga vzeli za svojega. Obenem vodi Institut ASEF, ki pomaga mladim Slovencem do študija v tujini s pomočjo profesorjev, Slovencev, ki so predavatelji na najboljših univerzah v svetu. O vsem tem govori Dejan Valentinčič v tokratnem Intervjuju. Voditeljica Lidija Hren.
Peter Jančič, pred nekaj meseci odpuščen novinar Dela in pred tem tudi odgovorni urednik, je brezposelnost izkoristil za pisanje zanimive knjige »Fake news« Lažnive novice v kateri razkriva zakulisje nekaterih najbolj odmevnih medijskih manipulacij zadnjih let. V pogovoru za televizijo Slovenija tako spregovori o aferi, kjer so kardinalu Rodetu pripisali očetovstvo, kar pa ni bilo res. Enako je bilo v primeru pisanja novinarja Karbe, da je SDS prejela denar pri prodaji oklepnikov Patria, kjer se je izkazalo, da je šlo za neresnico, časopis pa se je moral opravičiti. Jančič razlaga zapletena kapitalsko politična ozadja, ki krmilijo najvplivnejše medije v državi. Ob tem ugotavlja, da medije povečini obvladuje slovenska levica zato je njihova poglavitna tarča vedno znova opozicijski lider Janez Janša. Če bi kdo drug na desni dosegel njegov vpliv bi bil pač nova tarča. Peter Jančič meni, da so razmere v slovenskem medijskem prostoru pripeljala do točke, ko je oz. bo vprašljiva legitimnost volitev saj politični konkurenti nimajo niti približno enakih možnosti. Pogovor vodi Jože Možina.
Gost Intervjuja bo Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pojasnil bo stališča Evropske komsisije do reševanja arbitražnega vprašanja s Hrvaško, do prodaje NLB-ja, spregovoril pa bo tudi o položaju Slovenije v prihodnjih perskeptivah Evropske unije, o izstopanju Britanije iz EU in o pogosto različnih vrednotah, ki jih zagovarjajo članice Unije. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokratna gostja Intervjuja je pred kratkim prevzela funkcijo generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije. V poslovnih in gospodarskih krogih je znana kot urednica revije Manager. Po izobrazbi je ekonomistka in magistra podjetništva, izpopolnjevala se je v ZDA in Avstriji. V pogovoru odprto govori o svojih ciljih, ki jih prinaša nova funkcija, o izzivih, ki čakajo Gospodarsko zbornico in gospodarstvo nasploh, pa tudi o vzrokih – kje in zakaj se vlada in zbornica ne slišita prav dobro. Kar veliko časa nameni socialnemu dialogu in vlogi zbornice v tem dialogu, sindikatom in vladi. Pomembna je tudi njena ocena o vplivu tajkunov na ugled managementa in na krizo Voditeljica Lidija Hren.
Prvak opozicije je v intervjuju analiziral predsedniške volitve in pojasnil tudi lastne napake in razloge, ki so privedli do neuspeha pomladne opcije. Komentiral je tudi svoj vidik razhajanja z Novo Slovenijo. Janša je kot razlog za padajočo volilno udeležbo izpostavil občutek nemoči za vplivanje na politične odločitve, ki je zlasti zajel desnosredinske volivce. Ti so imeli po njegove po letu 1990 tudi večja pričakovanja od volivcev levice, ki so bili motivirani za ohranitev svoji privilegijev. Razlog, da v drugem krogu niso podprli Boruta Pahorja je med drugim v njegovi vlogi pri pranju milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB: »Predsednik Pahor je vedel – in ni storil nič!«, je bil kritičen Janša, ki meni, da je Pahor s tem močno ogrozil ugled Slovenije v svetu in tudi lastno funkcijo. S to temo se bo naslednji teden ukvarjal poseben odbor Evropskega parlamenta. Podobno naivna in za Slovenijo škodljiva je bila tudi Pahorjeva vloga pri arbitražnem sporazumu, ki ima za posledico izgubo dela ozemlja z državljani vred in neoprijemljiv stik z odprtim morjem. Janša je kot enega ključnih problemov slovenske nacije izpostavil problem natalitete oz. še prej odhajanja, v zadnjih petih letih, že več kot 40.000 Slovencev v tujino, kjer je zavrnil tezo, da tudi SDS na to pereče vprašanje nima pravih odgovorov. Prvak SDS je zavrnil tudi očitek, da si v aktualnem primeru sirskega migranta Ahmada Shamieha tako leva kot desna politika kujeta politične točke. Opozoril je, da je premier Cerar pohodil že izvršen sklep državnega organa te države in si zato prislužil ustavno obtožbo. Izpostavil je tudi dvoličnost ob tako ekskluzivni kršitvi v prid reševanja begunca Shamieha, medtem ko je bila nedavno iz Slovenije deportirana cela sirska družina, sicer krščanske veroizpovedi vendar brez vsake medijske pozornosti. Na novinarjevo kritiko, da se nihče na zavzame za ljudi, kot je Vaskrsić, ki so mu zaradi 124€ dolga zarubili hišo pa je Janša zatrdil, da so dvojna merila čedalje bolj razvidna in pojasnil njihov pogled na to primerjavo. Janša je ob koncu komentiral tudi mnenja da je čas, da se umakne iz politike oz. vrha stranke. Izpostavil je, da o predsedniku stranke demokratično odločajo njeni člani in ne ljudje zunaj stranke. Po njegovem prepričanju, si njegovega umika želijo predvsem tisti, ki jim je trn v peti dejstvo, da SDS ne obvladujejo prikriti centri moči, kot je to značilno za večino drugih strank. Poudaril je, da je SDS na zadnjih volitvah, kljub temu, da je bil v zaporu, dobila več kot 20 odstotkov glasov. Prav dejstvo, da ima stranka in on osebno podporo številnih zrelih in preizkušenih ljudi ga motivira, da se je vredno boriti naprej. Na koncu je Janša povedal, da njegovo življenje ni le politika oz. tisto kar se vidi na televiziji, ampak mu veliko energije daje družina, žena in otroka, ki sta vir veselja. Voditelj pogovora je Jože Možina.
Tokrat bo naš gost Krzysztof Charamsa, še pred nekaj leti visok uradnik Vatikana, celo tajnik mednarodne teološke komisije in prelat Kongregacije za nauk vere, najpomembnejšega vatikanskega urada, ki skrbi za doktrino Rimskokatoliške cerkve. Skratka, človek z bleščečo prihodnostjo. Do trenutka, ko je prelomil tisočletni molk in razglasil svojo istospolno usmerjenost. Voditeljica Ksenija Horvat.
Naš gost bo Boris A. Novak, pesnik, dramatik, esejist, profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in predvsem avtor epa Vrata Nepovrata. To je ep o dvajsetem stoletju na naših tleh; ep o strašnih vojnah in še strašnejšem miru, o junaških dejanjih in intimnih razdejanjih, a tudi zgodba o miru, dobrih ljudeh in ljubeznih. Pogovarjala se bo Ksenija Horvat.
Pogovor z Vero Đoković Mejak je prava poslastica za gledalce, saj je gre za pravnico in strokovnjakinjo za finance, ki brez dlake na jeziku razgali anomalije slovenskega pravosodja in gospodarjenja z državnim premoženjem. Že kot gostja v oddaji Pričevalci pred dvema letoma je porušila vse rekorde gledanosti. Rojena je v Beogradu, očetu, ki je bil v osebni straži kraljeve družine ter mami, ki je bila iz zgornje Savinjske doline. Študij prava je končala v Zagrebu, potem pa je bila zaposlena na SDK, na tožilstvu, Banki Slovenije in na Ustavnem sodišču. Ker že nekaj let Živi v Španiji bo uvodoma pojasnila svoj pogled na katalonska prizadevanja za samostojnost, kjer poleg pravice do samoodločbe osvetljuje tudi na politična in ekonomska ozadja. V ekonomski primerjavi med Slovenijo in Španijo, Mejakova opozarja na nesorazmerno visoke davke, ki pri nas dušijo zlasti mlade ter podjetnike. Izredno kritična je do ekonomske politike v državi, zlati nesorazmernega zadolževanja in napoveduje, da Slovenija, ki se je znova zadolžila za 4 milijarde € tone v grški scenarij. Glede pravosodja bo Mejakova spregovorila o najbolj odmevnih zdrsih, ki so sodno vejo oblasti pripeljali do tako nizkega ugleda. Kot prvi je to zanjo sojenje v aferi Patria, kje tožilcu očita neznanje oz. politično motiviranost. Meni tudi, da bo klavrno usodo doživelo tudi sojenje Milku Noviču in opozarja, da bo odškodnino znova plačala država Slovenija, ne pa tisti, ki so odgovorni za slabo sojenje. Pokomentirala bo tudi čedalje bol utemeljen vtis, da slovenska pravna država ne velja za vse enako, zlasti se to kaže v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v aferi farmacevtka. S sogovornikom se bosta dotaknila tudi afere desetletja – bančno-političnega škandala, ki močno prerašča okvire Slovenije. Gre za pranje milijarde evrov iranskega denarja v NLB, kjer so ocene, da so tisti, ki so izvedli ta nezakonit posel prejeli provizije, ki lahko znašajo tudi več sto milijonov €. Mejakova iz lastnih izkušenj komentira odgovornost, ki jo ima pri tem Banka Slovenije pa tudi ostali vpleteni vse do sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor vodi dr. Jože Možina.
Neveljaven email naslov
