Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost: JURIJ GROZNIK, generalni državni odvetnik Jurij Groznik je skoraj celo profesionalno kariero – če odmislimo leta pripravništva – zaposlen na državnem odvetništvu. Pred dvema letoma se je povzpel na čelo te institucije, postal je generalni državni odvetnik. V tej vlogi je sodeloval pri spreminjanju zakona oz. reformi pravobranilstva, to je bilo v času nekdanjega ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča. Takrat so se državni pravobranilci preimenovali v državne odvetnike. Groznik v pogovoru podrobneje pojasni nedavno reformo, vlogo državnih odvetnikov pred domačimi in tujimi sodišči, spremembe statusa iz državnih funkcionarjev v javne uslužbence, prav tako pa odgovori tudi na kritike o prevelikem številu izgubljenih tožb Slovenije pred mednarodnimi sodišči in očitki o premajhni učinkovitosti državnih odvetnikov. Kaj v praksi pomeni in kako poteka zastopanje različnih državnih organov pred sodišči, pa pojasni s konkretnimi primeri.
Nasa gostja bo profesorica Tamara Lah Turnsek, dolgoletna direktorica Nacionalnega instituta za biologijo in vrhunska znanstvenica na podrocju raziskav raka. Voditeljica Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju bo dr. Jože Možina gostil slovenskega zgodovinarja in patriota dr. Staneta Grando, ki velja za odličnega poznavalca zlasti 19. stoletja, ko je slovenski narod stopil na pot emancipacije. Z zgodovinsko študijo objavljeno v knjigi Prva odločitev Slovencev za Slovenijo je dokazal, da gibanje za slovensko avtonomijo ni bilo samo zadeva elit ampak tudi običajnih ljudi, tudi kmetov, ki so podpisovali peticijo po vseh slovenskih deželah. Dr. Granda je v pogovoru naredil časovni lok narodovega razvoja do nacije, ki je potekal prek Države SHS oz. Kraljevine Jugoslavije do druge svetovne vojne in komunistične Jugoslavije po njej. Za obdobje vojne je zelo zanimivo pojasnil svojo družinsko izkušnjo mamine družine, ki je bila na partizanski strani in očetove, ki je bila privržena tradicionalnemu taboru. Komunisti so se borili za sovjetsko republiko ne samo z osvobodilnim bojem ampak tudi krvavo revolucijo, drugi pa za restavracijo kraljevine. Za obdobje po vojni, kot ga je sam doživljal se spomni režimskih pritiskov in strahu pred represijo, ki jo je njegov sošolec izkusil na lastni koži. Granda je odraščal v Novem mestu, v družini, ki je bila zelo povezana s tamkajšnjim frančiškanskim samostanom, saj je njegov oče kot čevljar izdeloval posebne sandale za ta cerkveni red. Iz otroških let se živo spominja pogovorov o povojnih pomorih, kar je takrat močno zaznamovalo razmišljanje ljudi in odnos do režima, ki s propagando in že medvojnim razdeljevanjem veleposestniške zemlje sprva marsikoga pritegnil. Za Grando je najhujši očitek bivšemu režimu to, kot pravi, »da še vedno zasužnjuje Slovence z lažnivimi temami, ki nimajo nobene zveze z resnico ter izrablja človeško stisko za poglabljanje razdora med Slovenci«. Kot svetlo točko narodovega poenotenja, ki je trajni vir za domoljubno povezovanje nacije vidi Granda obdobje osamosvojitve. Za sedanji čas, ki ga ocenjuje za čas nasprotovanja in nestrpnosti do drugače mislečih Granda meni, da gre za prelomen trenutek ne samo glede zgodovinske resnice ampak tudi glede realnih razmer in demokracije. Zanj je bistveno v katero smer bo šla Slovenija – ali bo, kot pravi » to ponovno dežela laži, manipulacij in lažnih mitov ali pa bomo rekli, slovenska osamosvojitev je tako velik dogodek, da ga ni možno, ker ga res ni, primerjati z ničemer.« Voditelj Jože Možina
Gost Intervjuja bo dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar, dolgoletni kustos v Narodni galeriji Slovenije pa tudi sodni cenilec in vodnik po kulturnozgodovinski zapuščini, človek, s čigar pomočjo je bila rešena 70 letna uganka o tem, kam sta izginili najdragocenejši deli slovenskega baročnega slikarstva, mojstrovini Fortunata Berganta – Ptičar in Prestar. Z dr. Šerbeljem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Jože Dežman je eden najbolj vsestranskih slovenskih zgodovinarjev, ki pri svojem delu suvereno vključuje tudi druge znanstvene panoge, kot so filozofija, teologija, arheologija... Hkrati pa je zanimiv z vidika osebnega razvoja in dozorevanja od življenjskih stranpoti do visoke stopnje profesionalne in etične drže. V zadnjem obdobju se je posebej izpostavil kot predsednik vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki je odločno posegla v najbolj boleč in s strani nosilcev komunističnega režima tudi najbolj prikrit korpus slovenske zgodovine. Kot nečak narodnega heroja Tončka Dežmana, ki mu je bilo v mladosti marsikaj dovoljeno, je imel vpogled v delovanje zgodovinarjev pod partijskim vplivom, kjer je bila poglavitna zgodba vedno prilagojena potrebam ideologije. Dežman sej je zgodovinskim mitom že zelo zgodaj začel upirati, v zadnjem obdobju pa, kot pravi, razkriva tiste najbolj trdovratne mite in tabuje bivšega režima. Med drugim tudi to, da se večina Slovencev med drugo svetovno...
Gostja intervjuja bo pisateljica, Widad Tamimi.Rodila se je v Milanu, zdaj že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani. Pred kratkim je izšel njen drugi roman, Vrtnice vetra – delo, posvečeno zanimivi, judovski in palestinski zgodovini njene družine. Mama je izhajala iz družine tržaških Judov, ki so pred drugo svetovno vojno pobegnili v Združene države, pisateljičin oče pa je Palestinec iz Hebrona, njegova družina je izgubila vse ob izraelski zasedbi Zahodnega brega. Voditeljica Ksenija Horvat.
Profesionalna kariera tokratnega gosta Intervjuja, Ivana Simiča je razgibana in nenavadna. Najprej je želele postati vojaški pilot in je tudi končal vojaško gimnazijo v Mostarju, jo tudi končal, čeprav si je že med šolanjem premislil. Poleg prava je nato istočasno študiral tudi šport, se za kratek čas zaposlil kot kriminalist, kasneje pa se posvetil davkom. Za davke pravi, da so najbolj zanimiva stvar na svetu in da bi o njih morali začeti poučevati že otroke v vrtcu. Kot direktor Davčne uprave je ukinil dohodninske napovedi in vpeljal informativne izračune. Nenavadno je, da je čez par let postal tudi direktor davčne uprave v Srbiji. Nogometni navdušenci ga poznajo kot nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije – to je bilo v času, ko se je slovenska reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo. Za tokratno prvenstvo pa pravi, da bi bila tam zagotovo tudi slovenska reprezentanca, če bi bil sam predsednik Nogometne zveze, kot je znano, je od kandidature v sklepni fazi odstopil. Odstopi s pomembnih funkcij so nasploh stalnica v njegovi karieri. Simič v pogovoru pravi, da se drži svojih principov in da na kompromise ne pristaja. Izdaja revijo denar, vodi Davčno-izobraževalni inštitut, s kritičnimi teksti pa se loteva politike in aktualnih dogodkov nasploh. Razkrije tudi vladajočo koalicijo, ki bi bila po njegovem najbolj učinkovita in za Slovenijo najbolj koristna. Voditeljica Lidija Hren.
David Tasić, akter»T« v aferi JBTZ, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno od vodilnih peres jugoslovanskega alternativnega žurnalizma in nagrajeni mlad novinar. 9 let je bil tudi urednik notranjepolitične redakcije takratnega tednika Mladina. Bil je med prvimi novinarji v Jugoslaviji, ki si je upal kritizirati Slobodana Miloševića takrat, ko niti vodilno slovensko časopisje tega ni počelo. Pozneje je novinarstvo opustil in ustanovil založbo Karantanija - eno prvih neodvisnih založb, ki deluje še danes. Leta 1988, je ob razkritju dokumenta jugoslovanske armade, ki je napovedoval represijo v Sloveniji za Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem pristal v vojaškem zaporu. Sledila je ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic in demonstracije na Roški, kar je pomenilo, da je prvič po desetletjih diktature popustil strah in so si ljudje upali na ulice. To je pomenilo tudi začetek konca komunističnega režima in uvod v demokracijo in slovensko osamosvojitev. A 30 let pozneje
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Gost Jožeta Možine v nedeljskem intervjuju bo priznan čebelar, fotograf, domoljub in svetovljan Franc Šivic, izhodišče za njun pogovor pa bodo čebele, kot sopotnice in vzornice človeka – zlasti slovenskega. Franc Šivic, ki je tudi odličen fotograf s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, nam bo predstavil svet čebel, ki so simbol blagostanja tudi nositeljice nauka – da gre pot do medu preko trdega dela. Šivic, ki govori več tujih jezikov, s fotografijami in strokovni članki velikokrat gostuje v uglednih tujih revijah in je med najbolj zaslužnimi, da se ugled Slovenije, kot dežele čebelarjev v svetu krepi. Prav 20. maj, rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na svetu, je letos prvič svetovni dan čebel. Janšo je takrat na Dunaj povabila cesarica Marija Terezija, na Slovenskem pa je umno čebelarjenje širil predvsem duhovnik Peter Pavel Glavar. Franc Šivic je tudi začetnik čebelarskega turizma v Sloveniji, k njemu prihajajo skupine iz cele Evrope. Prav tako pa je aktiven na področju apiterapije in je med najboljšimi poznavalci zdravilnih učinkov čebel in čebeljih proizvodov. Čebele za katere se le v slovenščini uporablja izraz, da umrejo in ne poginejo, so za Šivica način življenja. Čebelarji so prav zaradi čebel manj izpostavljeni številnim boleznim in tudi duševno zdravi ljudje. Šivic čebele občuduje zaradi marljivosti, organiziranosti in čistoče. Zanj pa so tudi vzor navezanosti na svoj dom oz. panj, saj ga brezkompromisno branijo pred vsiljivci. V oddaji bodo prikazane nekatere najbolj zanimive fotografije iz čebeljega sveta, posebej našo avtohtono vrsto čebel – kranjsko sivko, ki je zaradi pridnosti in mirnosti druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Zaradi čebeljega zajedavca – varoje – se je čebelarjenje v zadnjih 40 letih v Evropi bistveno spremenilo, divjih čebel, ki bi med hranile v gozdnih duplinah ni več, pač pa je Franc Šivic, lovu na divji med prisostvoval na Madagaskarju in o tem pripravil foto reportažo…
Profesorica zgodovine Marta Verginella bo spregovorila o poteku raziskovalnega projekta, za katerega je prejela prestižno nagrado Evropskega raziskovalnega sklada; o tem, zakaj je vse prepogosto zgodovina še vedno predvsem zgodovina Slovencev, Slovenke pa pozablja; o prvem ženskem časopisu, ki je konec 19. stoletja začel izhajati v Trstu in o možnostih raziskovalnega dela v Sloveniji in v tujini. S profesorico Verginella se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Boštjan Vasle je že dobro desetletje na čelu Urada za makroekonomske analize in razvoj, trenutno je vršilec dolžnosti. V tokratnem pogovoru odstira tudi tista dogajanja, ki jih javnost ne pozna – kako poteka zbiranje podatkov, njihovo selekcioniranje, analiziranje, preden Urad sporoči, recimo, napoved gospodarske rasti. Ta je pomembna in je temelj načrtovanja mnogih vladnih dokumentov, načrtovanja v podjetjih, prav tako pa so napovedi pomembne za splošno javnost. Napake, ki se pri tem občasno zgodijo, na Uradu vedno analizirajo, posebno pozornost, izračune in napovedi pa v zadnjih letih namenjajo staranju prebivalstva. Vasle pravi, da je to eden najtežjih problemov, s katerim se bo morala spopasti Slovenija. Voditeljica Lidija Hren.
Neveljaven email naslov
