Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnem nedeljskem intervjuju je Jože Možina gostil polkovnika slovenske vojske dr. Tomaža Kladnika, ki je predstojnik katedre vojaških ved v Centru vojaških šol v Mariboru. Gre za enega največjih poznavalcev naše vojaške zgodovine zato se je pogovor sukal predvsem na to temo. Slovenci smo narod z bogato vojaško zgodovino, vendar smo se po izgubi karantanske samostojnosti borili za tuje vojske. Kot vojaški subjekt se pojavimo v vojski, ki je premagala Turke v bitki pri Sisku leta 1593, medtem ko je bil v večinsko slovenskih polkih avstroogrske armade upoštevan tudi slovenski jezik. Dr. Kladnik je spregovoril o oblikovanju prvih enot slovenske vojske po Maistrovem prevzemu oblasti v Mariboru novembra 1918. Maistra je, tako Kladnik, oblikovala drznost, pa tudi nacionalne zavest, brez katere ne bi storil pogumnih dejanj in obranil slovenske severne meje. Njegova vojska se je pozneje »utopila« v srbski oz. jugoslovanski s kraljevino SHS. Podobno je bilo s slovensko partizansko vojsko leta 1945, ki je tudi povsem izgubila slovensko komponento kljub temu, da so se nekateri slovenski častniki temu upirali. Polkovnik Kladnik je spregovoril o svoji knjigi Slovenska partizanska in domobranska vojska, v kateri je iskal stične točke v vojskah sicer sovražnih taborov. Osebno se je kot vojak oz. rezervni oficir formiral v Bileći, kjer je dodobra spoznal ustroj JLA, ter pozneje v Teritorialni obrambi. Sodeloval je v zaščiti prve generacije slovenskih nabornikov v Pekrah. Teritorialna obramba socialistične republike Slovenije je leta 1990, v času prvih demokratičnih volitev propadla, saj je njeno slovensko poveljstvo, zvesto Beogradu, pristalo na razorožitev. Na pobudo Toneta Krkoviča ter obrambnega in notranjega ministra nove Demosove vlade se je tajno začela formirati nova struktura, ki ni bila več podrejena ciljem Jugoslavije in režima ampak demokratični Sloveniji, ki se je pripravljala na razglasitev neodvisnosti. Kladnik je zatrdil, da so bili temelji Slovenske vojske, kot Teritorialne obrambe Republike Slovenije postavljeni leta 1990 in ne 1968, ko je za potrebe takratnega režima in skupne države JLA oblikovala sebi podrejen teritorialni vojaški ustroj.
Poglavar rimsko katoliške cerkve, papež Frančišek je v minulem tednu odprl škofovsko sinodo, ki v ospredje postavlja mlade. Sinoda prihaja v času, ko Cerkev pretresajo številne afere. V Evropi, najbolj sekularni celini, je tudi v tako tradicionalnih katoliških državah, kot sta Irska in Španija opaziti upad vernosti, hkrati pa vse več težav pri razumevanju in sprejemanju drugih ver, islama in celo judovske vere. Gost Intervjuja bo religiolog, doktor Aleš Črnič, z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratni oddaji je Jože Možina v studio povabil eno najbolj priznanih in uspešnih slovenskih zdravnic dr. Metko Zorc. Gostja, ki jo odlikujeta izredna delavnost in skrb za pacienta, je dobila odlično popotnico za življenje že svoji primarni družini, ki je sodila v predvojno ljubljansko meščanstvo. Po vojni so jih oropali premoženja, a ostale so vrednote, ki so jo osebnostno oblikovale in popeljale v svet. Po študiju medicine in biologije se je specializirala za bolezni srca in ožilja v Clevelandu, pozneje pa še v Ženevi in Buenos Airesu. V Švici je zaključila tudi študij medicinskega managementa. Z velikim navdušenjem je vodila prvo presaditev srca v takratni Jugoslaviji, svoje veščine, ki so kombinacija medicinskega znanja in sposobnosti ustvarjanja dobrega kolektiva oz. organizacije, pa je udejanjila v medicinskem centru Medicor, ki kot koncesionar dela v slovenskem javnem zdravstvu. Dr. Zorčeva je živo razložila kako in zakaj je njihov center uspešen kljub temu, da opravlja operacije na najvišji ravni in za tretjino ceneje kot npr. UKC Ljubljana. Odgovorila je tudi na vprašanje o zdravljenju Igorja Bavčarja, ko je bila deležna številnih napadov v javnosti. Z voditeljem sta se posebej posvetila problematiki v slovenskem javnem zdravstvu, kjer sta rak rana slaba organizacije in ponekod tudi korupcija. Zorčeva je podobno razgrnila svoj pogled na zmanjšanje oz. odpravo čakalnih vrst, kar je oblast sicer obljubljala a so vrste postale še daljše. Javno, v oddaji, je ponudila svojo pomoč in znanje ter znanje svojih kolegov, da se ta sramotna jara kača slovenskega zdravstva odpravi. Podobno velja tudi za otroško srčno kirurgijo, kjer vidi problem predvsem v slabih odnosih, ki so razbili kolektiv. Zorčeva na primeru Medicorja in na podlagi svojih izkušenj meni, da tudi sedanja ureditev ne bo uspešna, ker ima tudi v samem UKC-ju veliko nasprotnikov. Izpostavlja, da se uspešne rešitve zgodijo predvsem s pomočjo predanih, po možnosti tujih zdravnikov, ki jim ne gre le za denar. Tak primer pozna iz Grčije. V Sloveniji je še vedno kaznovan tisti, ki probleme v zdravstvu, npr. korupcijo razkrije, kot se je to zgodilo njenemu kolegu dr. Noču, ki je v parlamentarni komisiji Jelke Godec pripomogel k razgradnji korupcijske verige nabave žilnih opornic po štirikratni ceni. Zorčeva priznava, da pri uspešnem zdravljenju ni potrebno le znanje ampak je uspeh odvisen tudi od odnosa med zdravnikom in pacientom. Pravi, da se na svoje bolnike zelo naveže. V Sloveniji, ki jo ima izredno rada in se z njo ponaša pri kolegih v svetu pa jo v zadnjem obdobju moti apatija in mentaliteta medsebojnega nasprotovanja ter sovraštva. Meni, da je leresnica tisti temelj na katerem lahko pozabimo rane iz preteklosti. Voditelj Jože Možina.
Gost: JURIJ GROZNIK, generalni državni odvetnik Jurij Groznik je skoraj celo profesionalno kariero – če odmislimo leta pripravništva – zaposlen na državnem odvetništvu. Pred dvema letoma se je povzpel na čelo te institucije, postal je generalni državni odvetnik. V tej vlogi je sodeloval pri spreminjanju zakona oz. reformi pravobranilstva, to je bilo v času nekdanjega ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča. Takrat so se državni pravobranilci preimenovali v državne odvetnike. Groznik v pogovoru podrobneje pojasni nedavno reformo, vlogo državnih odvetnikov pred domačimi in tujimi sodišči, spremembe statusa iz državnih funkcionarjev v javne uslužbence, prav tako pa odgovori tudi na kritike o prevelikem številu izgubljenih tožb Slovenije pred mednarodnimi sodišči in očitki o premajhni učinkovitosti državnih odvetnikov. Kaj v praksi pomeni in kako poteka zastopanje različnih državnih organov pred sodišči, pa pojasni s konkretnimi primeri.
Nasa gostja bo profesorica Tamara Lah Turnsek, dolgoletna direktorica Nacionalnega instituta za biologijo in vrhunska znanstvenica na podrocju raziskav raka. Voditeljica Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju bo dr. Jože Možina gostil slovenskega zgodovinarja in patriota dr. Staneta Grando, ki velja za odličnega poznavalca zlasti 19. stoletja, ko je slovenski narod stopil na pot emancipacije. Z zgodovinsko študijo objavljeno v knjigi Prva odločitev Slovencev za Slovenijo je dokazal, da gibanje za slovensko avtonomijo ni bilo samo zadeva elit ampak tudi običajnih ljudi, tudi kmetov, ki so podpisovali peticijo po vseh slovenskih deželah. Dr. Granda je v pogovoru naredil časovni lok narodovega razvoja do nacije, ki je potekal prek Države SHS oz. Kraljevine Jugoslavije do druge svetovne vojne in komunistične Jugoslavije po njej. Za obdobje vojne je zelo zanimivo pojasnil svojo družinsko izkušnjo mamine družine, ki je bila na partizanski strani in očetove, ki je bila privržena tradicionalnemu taboru. Komunisti so se borili za sovjetsko republiko ne samo z osvobodilnim bojem ampak tudi krvavo revolucijo, drugi pa za restavracijo kraljevine. Za obdobje po vojni, kot ga je sam doživljal se spomni režimskih pritiskov in strahu pred represijo, ki jo je njegov sošolec izkusil na lastni koži. Granda je odraščal v Novem mestu, v družini, ki je bila zelo povezana s tamkajšnjim frančiškanskim samostanom, saj je njegov oče kot čevljar izdeloval posebne sandale za ta cerkveni red. Iz otroških let se živo spominja pogovorov o povojnih pomorih, kar je takrat močno zaznamovalo razmišljanje ljudi in odnos do režima, ki s propagando in že medvojnim razdeljevanjem veleposestniške zemlje sprva marsikoga pritegnil. Za Grando je najhujši očitek bivšemu režimu to, kot pravi, »da še vedno zasužnjuje Slovence z lažnivimi temami, ki nimajo nobene zveze z resnico ter izrablja človeško stisko za poglabljanje razdora med Slovenci«. Kot svetlo točko narodovega poenotenja, ki je trajni vir za domoljubno povezovanje nacije vidi Granda obdobje osamosvojitve. Za sedanji čas, ki ga ocenjuje za čas nasprotovanja in nestrpnosti do drugače mislečih Granda meni, da gre za prelomen trenutek ne samo glede zgodovinske resnice ampak tudi glede realnih razmer in demokracije. Zanj je bistveno v katero smer bo šla Slovenija – ali bo, kot pravi » to ponovno dežela laži, manipulacij in lažnih mitov ali pa bomo rekli, slovenska osamosvojitev je tako velik dogodek, da ga ni možno, ker ga res ni, primerjati z ničemer.« Voditelj Jože Možina
Gost Intervjuja bo dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar, dolgoletni kustos v Narodni galeriji Slovenije pa tudi sodni cenilec in vodnik po kulturnozgodovinski zapuščini, človek, s čigar pomočjo je bila rešena 70 letna uganka o tem, kam sta izginili najdragocenejši deli slovenskega baročnega slikarstva, mojstrovini Fortunata Berganta – Ptičar in Prestar. Z dr. Šerbeljem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Jože Dežman je eden najbolj vsestranskih slovenskih zgodovinarjev, ki pri svojem delu suvereno vključuje tudi druge znanstvene panoge, kot so filozofija, teologija, arheologija... Hkrati pa je zanimiv z vidika osebnega razvoja in dozorevanja od življenjskih stranpoti do visoke stopnje profesionalne in etične drže. V zadnjem obdobju se je posebej izpostavil kot predsednik vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki je odločno posegla v najbolj boleč in s strani nosilcev komunističnega režima tudi najbolj prikrit korpus slovenske zgodovine. Kot nečak narodnega heroja Tončka Dežmana, ki mu je bilo v mladosti marsikaj dovoljeno, je imel vpogled v delovanje zgodovinarjev pod partijskim vplivom, kjer je bila poglavitna zgodba vedno prilagojena potrebam ideologije. Dežman sej je zgodovinskim mitom že zelo zgodaj začel upirati, v zadnjem obdobju pa, kot pravi, razkriva tiste najbolj trdovratne mite in tabuje bivšega režima. Med drugim tudi to, da se večina Slovencev med drugo svetovno...
Gostja intervjuja bo pisateljica, Widad Tamimi.Rodila se je v Milanu, zdaj že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani. Pred kratkim je izšel njen drugi roman, Vrtnice vetra – delo, posvečeno zanimivi, judovski in palestinski zgodovini njene družine. Mama je izhajala iz družine tržaških Judov, ki so pred drugo svetovno vojno pobegnili v Združene države, pisateljičin oče pa je Palestinec iz Hebrona, njegova družina je izgubila vse ob izraelski zasedbi Zahodnega brega. Voditeljica Ksenija Horvat.
Profesionalna kariera tokratnega gosta Intervjuja, Ivana Simiča je razgibana in nenavadna. Najprej je želele postati vojaški pilot in je tudi končal vojaško gimnazijo v Mostarju, jo tudi končal, čeprav si je že med šolanjem premislil. Poleg prava je nato istočasno študiral tudi šport, se za kratek čas zaposlil kot kriminalist, kasneje pa se posvetil davkom. Za davke pravi, da so najbolj zanimiva stvar na svetu in da bi o njih morali začeti poučevati že otroke v vrtcu. Kot direktor Davčne uprave je ukinil dohodninske napovedi in vpeljal informativne izračune. Nenavadno je, da je čez par let postal tudi direktor davčne uprave v Srbiji. Nogometni navdušenci ga poznajo kot nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije – to je bilo v času, ko se je slovenska reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo. Za tokratno prvenstvo pa pravi, da bi bila tam zagotovo tudi slovenska reprezentanca, če bi bil sam predsednik Nogometne zveze, kot je znano, je od kandidature v sklepni fazi odstopil. Odstopi s pomembnih funkcij so nasploh stalnica v njegovi karieri. Simič v pogovoru pravi, da se drži svojih principov in da na kompromise ne pristaja. Izdaja revijo denar, vodi Davčno-izobraževalni inštitut, s kritičnimi teksti pa se loteva politike in aktualnih dogodkov nasploh. Razkrije tudi vladajočo koalicijo, ki bi bila po njegovem najbolj učinkovita in za Slovenijo najbolj koristna. Voditeljica Lidija Hren.
David Tasić, akter»T« v aferi JBTZ, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno od vodilnih peres jugoslovanskega alternativnega žurnalizma in nagrajeni mlad novinar. 9 let je bil tudi urednik notranjepolitične redakcije takratnega tednika Mladina. Bil je med prvimi novinarji v Jugoslaviji, ki si je upal kritizirati Slobodana Miloševića takrat, ko niti vodilno slovensko časopisje tega ni počelo. Pozneje je novinarstvo opustil in ustanovil založbo Karantanija - eno prvih neodvisnih založb, ki deluje še danes. Leta 1988, je ob razkritju dokumenta jugoslovanske armade, ki je napovedoval represijo v Sloveniji za Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem pristal v vojaškem zaporu. Sledila je ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic in demonstracije na Roški, kar je pomenilo, da je prvič po desetletjih diktature popustil strah in so si ljudje upali na ulice. To je pomenilo tudi začetek konca komunističnega režima in uvod v demokracijo in slovensko osamosvojitev. A 30 let pozneje
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Neveljaven email naslov
