Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se je slovenski šolski sistem spopadel s šolo na daljavo? Kako se je s tem izzivom spopadla mariborska Druga gimnazija? Kakšne bodo dolgoročne posledice pandemije na šolski sistem? Kaj vse je potrebno, da iz solidne gimnazije nastane vrhunska, doma in v tujini cenjena izobraževalna ustanova. O vsem tem, se bo z magistrom Ivanom Lorenčičem, dolgoletnim ravnateljem mariborske Druge gimnazije, in nekdanjim direktorjem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, pogovarjala Ksenija Horvat.
Intervju z zdravnico in izjemno poznavalko zgodovine kužnih bolezni v Sloveniji in svetu prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec prihaja v pravem času. To je prvi tovrstni pogovor, posnet na daljavo, kar gostja uvodoma utemeljuje kot nujo zaradi zaščite zdravja in življenja. Kot predstojnica katedre za zgodovino medicine nam podrobno razlaga, kako in od kod se virusi pojavijo in kakšne so njihove značilnosti, ter pojasnjuje, v čem je zdajšnje dogajanje primerljivo z epidemijami v zgodovini. Zadnja kužna bolezen takih razsežnosti je bila španska gripa prod stoletjem, vendar so se izjemno nevarne epidemije širile že v antiki in srednjem veku, ko so zaradi nalezljivih boleni propadali mesta, države in civilizacije. Najhujša je bila nedvomno srednjeveška kuga, ki je pomorila dve tretjini takratnega prebivalstva. Dr. Zvonka Zupanič Slavec v nadaljevanju opisuje razmere na Kitajskem in zlasti v Italiji, ki jih zelo dobro pozna. Opozarja, da je tudi Slovenija zamudila najugodnejši čas za zajezitev epidemije, ko vlada in pristojne ustanove niso prisluhnile opozorilom zdravnikov. Za zdajšnji trenutek, ko je boj proti epidemiji dobro organiziran, pa poudarja, da je treba potisniti v ozadje vsa nasprotja, medijske in politične intrige ter združiti moči in se posvetiti izključno boju proti grozeči nevarnosti, ki žrtev ne izbira. Kljub težkim razmeram, ki se bodo še zaostrile, vidi veliko upanje v solidarnosti in naklonjenosti ljudi, sploh tistih, ki se, od zdravstva in civilne zaščite do politike, borijo v prvih vrstah. Verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski. Voditelj Jože Možina.
Gost oddaje Intervju bo dr. Janez Kocijančič, pravnik, politik in gospodarstvenik, nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, zdaj predsednik Evropskih olimpijskih komitejev in častni občan mesta Ljubljana. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Zdenka Čebašek Travnik je psihiatrinja, ki se je v preteklosti v svoji stroki posvečala predvsem problemom alkoholizma. Na Psihiatrični kliniki v Ljubljani je bila vrsto let na vodilnih položajih, leta 2006 pa je postala varuhinja človekovih pravic, danes je načelu Zdravniške zbornice. Čebašek Travnikova v pogovoru izpostavi nekatere točke iz svoje profesionalne kariere, pretežni del pogovora pa je namenjen sedanjemu izjemnemu času koronavirusa, vlogi zdravnikov in Zdravniške zbornice pri spopadanju z gripo, vključno s stiskami in tesnobo ljudi ter zdravstvenega osebja. Voditeljica Lidija Hren.
V pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico na Slovenski matici, imamo priložnost spoznati vsestransko razumnico, ki svoj odnos do sveta artikulira na redko videni, visoki etični in intelektualni ravni. Izhaja iz Platonove misli, ki zna in zmore človeku postaviti mejo in išče vrednote tudi zunaj njega, v nasprotju z današnjim individualizmom. V pogovoru se dotika vloge Slovenske matice, svoj odnos pa vzpostavi tudi do aktualnih družbenih pojavov – vse do provokacij na zadnji Prešernovi proslavi, ko se žaljivo provokacijo skuša, sicer neuspešno, vzpostaviti kot umetnost in kulturo. Zelo tenkočutno Ignacija Fridl Jarc predstavi svojo vrednostno formacijo, ki sta jo oblikovala narava in visoko etični kmečki živelj, med katerim je, kot otrok iz učiteljske družine, odraščala. Fridlova ima zanimivo družinsko poreklo po materini strani. Izvira iz stare italijanske plemiške družine De Melini, iz katere izhajajo tudi kardinali. Po vojni so pripadniki Udbe v izredno okrutnih okoliščinah ubili Ignacijinega starega očeta, odpeljali truplo in se polastili premoženja. Ignacija Frild Jarc z veliko tankočutnostjo, tudi zaradi izkušnje v svoji družini, izpostavlja antični lik Antigone, ki je še kako aktualen v Sloveniji, ki je poleg lepot, žal tudi dežela nepokopanih. Ob tem se zaveda, da bo, ker je z javnostjo delila tragično zgodbo svoje družine, namesto sočutja, kaj lahko deležna očitkov o »prekopavanju kosti«. Problem slovenske zgodovine vidi v tem, da ima politični kontekst prednost pred etičnim, skratka, da je politični interes tu močnejši od sočutja in dostojanstva. Sama ima na nek način izkušnjo obeh strani, saj za razliko od mame, njen oče izhaja iz družine, ki ji je bivši sistem dal priložnost za izobrazbo in napredek. Fridlova je izredno prodorna urednica in tajnica Slovenske matice. To najstarejšo slovensko kulturno in znanstveno ustanovo, ki je prejšnja leta zašla v velike finančne težave, je uspela obrniti v smer sanacije in programske oživitve. Ob zavedanju celote in izjemne vloge v slovenski zgodovini, pa izpostavlja, da je ključna vloga Slovenske matice danes, združiti v eno družino vse prostore, kjer se govori slovenski jezik, s posebnim ozirom na robove slovenskega etičnega ozemlja, kjer nam lahko prvi pokažejo ranljivost jezika in slovenske identitete. Ob koncu oddaje, kot mati štirih otrok priznava, da je od vseh poslanstev, najbolj zahtevna vzgoja.
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših nemških pisateljev, Bernhard Schlink. Ne le nemške, bralce vsega sveta je osvojil z romanom Bralec, v katerem raziskuje občutenje krivde druge generacije za nacistične zločine med drugo svetovno vojno. Po tem romanu je nastal tudi istoimenski, z oskarjem nagrajeni film, s Kate Winslet, Ralphom Fiennesom in Davidom Krossom v glavnih vlogah. V slovenščini so poleg Bralca zdaj izšle tudi Schlinkove kratke zgodbe v zbirki Ljubezenski pobegi ter romana Konec tedna in Olga. Bernard Schlink ni le pisatelj temveč tudi predavatelj prava na berlinski Humboldtovi univerzi, dolgo pa je bil tudi ustavni sodnik. Je vrhunski analitik političnega in družbenega dogajanja v Nemčiji in v Evropi. Z Bernhardom Schlinkom se bo v oddaji Intervju pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju mariborski založnik, galerist in zbiratelj, Primož Premzl. Z njim se bo Ksenija Horvat pogovarjala o oživljanju spomina na nekatere velike, v Mariboru rojene osebnosti, ki so sooblikovale evropski zemljevid in družbo 19. in 20. stoletja, o izdajah temeljnih domoznanskih del in o slovenski državni in regionalni kulturni politiki.
Gost oddaje Intervju bo slovenski gledališki režise, dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame, predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Janez Pipan. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Pogovor z Janezom Stanovnikom, nekdanjim predsednikom predsedstva Socialistične republike Slovenije in Zveze združenj borcev za vrednote NOB. O njegovi bogati življenjski poti in o neizbrisnem pečatu, ki ga je pustil na slovenski družbi, se je leta 2009 v oddaji Intervju pogovarjal Lado Ambrožič.
Biserka Marolt Meden se v zadnjem času pojavlja v javnosti kot predsednica društva Srebrna nit. A to je zgolj zadnji prostovoljni projekt, pri katerem sodeluje, iz preteklosti je zagotovo najbolj znan projekt izgradnje Pediatrične klinike, pri katerem je bila gonilna sila. Nekdanje bitke za boljše pogoje bolnih otrok so torej zamenjale današnje aktivnosti za boljše razmere starejših ljudi, pa naj gre za pozive k nujni izgradnji domov, za pomoč na domu ali za izboljšanje razmer v domovih znotraj obstoječega sistema. V pogovoru Marolt Medenova odkrito spregovori tudi o drugi plati njenega prostovoljnega dela – o skladovnicah polen pod noge, odnosu politikov, posledično o osebnih stiskah.
Gostja oddaje Intervju bo dr. Nadežda Čačinovič, profesorica estetike, filozofije kulture in spola na zagrebški Filozofski fakulteti. Predavala je na najuglednejših evropskih univerzah in je avtorica številnih knjig s svojih delovnih področij, nekatere so prevedene tudi v slovenščino. O tem kakšna je hrvaška družba, kakšen preobrat pomenijo nedavne predsedniške volitve in kaj zaznamuje odnose med Slovenci in Hrvati, se bo s profesorico Čačinovič pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratni oddaji Intervju, se bo voditelj Jože Možina s sogovornikom, rednim profesorjem na Fakulteti za šport dr. Ivanom Čukom, dotaknil izjemno zanimive teme – zgodovine slovenske telesne kulture, zlasti zamolčanih vsebin v zvezi z olimpijskim šampionom Leonom Štukljem in telovadnim društvom Sokol. Dr. Čuk je bil orodni telovadec, sedaj pa je vaditelj, izumitelj in urednik mednarodne revije s področja gimnastike. Uvodoma bo izpostavil začetke organizirane vadbe na Slovenskem, ki jo le leta 1996 začel vsestransko zaslužni sokol dr. Viktor Murnik. S seboj bo v studio prinesel tudi pokal iz leta 1911, ko so slovenski tekmovalci prvič osvojili visoko mesto na svetovnih prvenstvih. Velik razmah doživi Sokol v Kraljevini SHS, ko leta 1922 organizirajo svetovno prvenstvo, na katerem dobimo prvega slovenskega svetovnega prvaka Petra Šumija. Dr. Čuk bo predstavil doktrino sokolstva, ki pomembno izpostavlja narodno zavest, spoštovanje življenja in demokracijo. Prav zaradi slednjega je prišlo sokolsko vodstvo že pred vojno v konflikt s komunisti, ki so se infiltrirali v sokolsko gibanje in ga poskušali prevzeti. Ivan Čuk je z dr. Leom Vestom pred nekaj leti izdal knjigo z naslovom Prevarani sokoli, ki govori o medvojnem razkroju za slovenstvo izjemno pomembnega telovadnega združenja Sokol. Dr. Čuk pojasni, da sokoli niso formalno stopili v OF, saj nihče od prisotnih ob ustanovitvi OF, za tak pristop ni imel nobenega pooblastila. Med vojno najdemo sokole na obeh straneh, zlasti vrhunski tekmovalci, kot sta bila Štukelj in Šumi se niso ogreli za partizansko gibanje. Šumi je ob koncu vojne pobegnil v tujino, Štuklja pa je komunistična oblast po vojni zaprla in mu onemogočila sodniško službo. Sokol je bil po vojni ukinjen, komunistična oblast pa je prevzela nekatere njegove dejavnosti – med drugim je tudi Titova štafeta mladosti povzeta po njihovi štafeti za kralja Petra I. Dr. Čuk ugotavlja, da z ukinitvijo Sokola ni bila prizadeta le pomembna telovadna tradicija, ampak kultura v širšem smislu, kar se na nižji ravni medčloveških odnosov pozna še danes. V knjigi, ki izšla nedavno v soavtorstvu z Alenko Puhar in dr. Leom Vestom ter nosi naslov Gospod Leon Štukelj in tovarišija, se avtorji lotevajo obračuna komunističnih oblasti z olimpijskim prvakom Leonom Štukljem, ki je bil med vojno ostal zvest svojemu prepričanju, ki ni bilo po volji komunistom. Ob zgodovini se sogovornika lotevata pomena slovenske telesne kulture na mednarodni tekmovalni ravni, ko so ravno uspehi naših športnikov eno redkih veziv nacionalne identitete. Tu se vračamo k izvirom, ugotavlja dr. Čuk, saj so podobno kot sedaj na Kongresnem trgu, ko so navijači pozdravili košarkarje in odbojkarje, nekoč ravno tako množično sprejemali in slavili slovenske telovadce, ki so se prebijali v svetovni vrh.
Neveljaven email naslov
