Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Joštom Jakšo bomo govorili o gozdovih, ki pokrivajo dve tretjini naše države in so vsaj na papirju slovenska strateška dobrina. Jošt Jakša je prehodil zanimivo pot od študenta gozdarstva, revirnega gozdarja, človeka, ki je vodil Zavod za gozdove Slovenije in še vodi Gasilsko zvezo Slovenije.
Breda Kutin že dolgo velja za sinonim varstva in pravic potrošnikov. Zvezi potrošnikov Slovenije predseduje od njene ustanovitve, to je 25 let. Pravzaprav se je za pravice potrošnikov začela zanimati že takrat, ko je bil pri nas ta pojem še povsem neznan, že v nekdanjem Centru za napredek gospodinjstva, kjer je bila zaposlena kot ekonomistka. Njeni prijatelji in sodelavci pravijo, da sta prav njena trma in vztrajnost prinesla uspehe Zvezi potrošnikov Slovenije – in s tem, seveda, potrošnikom. V pogovoru se spomni različnih obdobij, uspehov in problemov, razkrije pa tudi del ozadij tistih dogodkov, po katerih je država prenehala sofinancirati dejavnosti Zveze potrošnikov. A iz najhujšega smo izplavali, zatrdi Kutinova, kar njene sodelavce in prijatelje nič ne čudi – prav njeni trmi in vztrajnosti pripisujejo velik del uspehov te nevladne potrošniške organizacije.
Ljubljanski nadškof msg. Stanislav Zore bo v pogovoru ob prazniku Velikega šmarna spregovoril o naravi slovenske vernosti, ki ji je zelo blizu čaščenje Marije, po drugi strani pa odgovoril na vprašanje kako to, da v cerkveni hierarhiji ne najdemo žensk. Nadškof bo pojasnil kakšno ceno je plačala in še plačuje katoliška cerkev zaradi lastnih napak pa tudi potrošniške družbe, ki ustvarja privid samozadostnosti brez Boga. Odgovoril bo tudi na vprašanje s kolikšnimi sredstvi razpolaga ljubljanska nadškofija in kako ta denar porabijo. Govor bo tekel še o spomladanskem obisku premiera Cerarja v Vatikanu in uvajanju duha Sv. Frančiška v katoliško cerkev, kar pomeni, da se želi pomakniti v preprostost in skromnost, bliže ljudem. Nadškof Zore bo pojasnil, zakaj ga vidimo z leseno škofovsko palico in kakšen odnos ima Cerkev do delovanja v politiki. Izpostavil bo tudi svoja pričakovanja v zvezi z referendumom novele zakona o zakonski zvezi, ki istospolne pare izenačuje tudi glede posvojitev ter pojasnil zakaj se Cerkev tak močno angažira proti zakonu. Glede prihodnosti je zatrdil, da imamo v slovenski naciji in znotraj nje tudi v Cerkvi veliko izrednih in karizmatičnih ljudi, ki so nam lahko za zgled saj so svetniki našega časa.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Gledal sem okrog sebe, številne odvisnike, ki takrat niso imeli druge pomoči kot zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice ali zapor, začenja Milan Krek spomine na čas pred tremi desetletji, ko se je kot zdravnik začel ukvarjati z odvisniki od prepovedanih drog. V Kopru je ustanovil prvi center za pomoč odvisnikom – danes jih je v Sloveniji 18 – in kmalu začel z zdravljenjem z metadonom. Danes? Danes prodirajo sintetične droge, ki so izjemno lahko dostopne, odvisniki imajo daleč več pomoči kot nekoč, a še vedno ne takšne, kot jo je sam predvidel pred davnimi leti. Sicer velja Krek za vztrajnega kritika neučinkovitosti v zdravstvenem varstvu – tudi sprejeta reforma, za katero si je prizadeval, ni takšna, kot jo je zagovarjal. Cena, ki jo za vse njegove dejavnosti plačuje družina, pa je velika, pravi.
Dr. Katarina Kompan Erzar je strokovnjakinja psihoterapevtska z zelo širokim spektrom poznavanja medčloveških odnosov. V izredno odprtem pogovoru se bosta z voditeljem Jožetom Možino dotaknila aktualnih vprašanj, kako se sodobni človek lahko spopada s travmami, kako lahko gradi odpornost proti stresu in kako pomembna je pri tem graditev odnosov v družini. Spremenjene življenjske okoliščine čedalje več ljudi pripeljejo v stik s psihoterapevtom, kar ni nič narobe. Dr. Erzarjeva meni, da se kot posamezniki in kot narod premalo ukvarjamo s preteklostjo in sicer na produktiven način, zato se nam nacionalne travme vračajo. Kot članica civilne pobude Resnica in sočutje se zavzema za civilizirano soočenje z letom 1945 na Slovenskem. Zelo zanimiv je tudi njen družinski izvor, saj je bil mamin stric tigrovec in bazoviški junak Ferdo Bidovec, mamin bratranec pa Pino Tomažič, predvojni komunist, ki je bil ustreljen na drugem tržaškem procesu.
Tokrat je gost Intervjuja dr. Božo Repe, ugledni zgodovinar, publicist in avtor nove knjige S puško in knjigo o narodnoosvobodilnem boju Slovencev v drugi svetovni vojni. Tokratni Intervju prinaša celovito in strokovno analizo formiranja upora proti štirim okupatorjem in tedanjih strankarskih in ideoloških navzkrižij v Sloveniji.
Boštjan Penko je eden tistih pravnikov, ki pozna delovanje treh različnih sistemov iz lastne prakse – na začetku 90-ih let je bil kazenski sodnik, nato tožilec, danes je odvetnik. Bil je tudi prvi predsednik protikorupcijske komisije in kratek čas državni podsekretar na ministrstvu za pravosodje. Javnost se ga kot tožilca najbolj spomni po odstopu od pregona v aferi Orion – kot odvetnika pa po spektakularnem dogodku, ko so mu policisti po srečanju z Ivanom Zidarjem nadeli lisice – na koncu pa se iz te hude zgodbe ni izcimilo nič. O vsem tem, pa tudi o aktualnem dogajanju v pravosodju, govori Boštjan Penko v tokratnem Intervjuju.
Roman Leljak, za mnoge kontroverzni raziskovalec naše polpretekle zgodovine, razbija mit o nedotakljivosti Službe državne varnosti oz. Udbe – tajne politične policije komunističnega režima, ki je dejansko vladala bivši državi, ustanavljala podjetja, trgovala z devizami in po navodilih politike tudi ubijala. Že nekaj let sistematično pregleduje arhivsko gradivo in rekonstruira umore, ki jih je Udba izvajala v tujini in sicer še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nazadnje je o tem pričal pred preiskovalci v Avstriji in Nemčiji, kjer potekajo preiskave. Voditelj: Jože Možina.
Tokratni gost prihaja iz Srbije, to je etnolog, antropolog in borec za človekove pravice, dr. Ivan Čolović. Njegovo strokovno področje so politični miti – Srbije in sosednjih držav.Kaj za srbsko družbo pomeni rehabilitacija četništva in četniškega vodje Draže Mihajloviča, kaj ta dogodek pomeni v kontekstu zgodovinskih mitov in resnic.
V času, ko se Evropa znova sooča z veliko begunsko krizo, v času, ko v Sloveniji potekajo razprave o sprejemu 700 beguncev iz Sirije in Eritreje – tokratna gostja Intervjuja razkriva svojo begunsko izkušnjo. Kot študentka je morala zapustiti rojstni Kakanj v Bosni; v Sloveniji je takoj začela iskati možnosti za dokončanje študija elektrotehnike, zaradi vztrajnosti ji je uspelo. Po diplomi se je vrnila domov – a po nekaj mesecih spet nazaj v Slovenijo. Zaposlila se je v proizvodnem podjetju, vodila velik obrat, danes pa pomaga migrantom in beguncem. Najtežji del, ki čaka 700 prihajajočih beguncev v Slovenijo, pa sta nastanitev in kasnejša integracija v družbo, pravi. Voditeljica Lidija Hren.
Dr. Tamara Griesser Pečar sodi med redke slovenske zgodovinarje z mednarodnim uspehom, saj je njeno znanstveno delo o cesarici Citi prava uspešnica, ki je doživela 11 izdaj, tudi v japonščini. V zadnjem obdobju se ukvarja zlasti z zgodovino druge svetovne vojne na Slovenskem in o tem bo tekla beseda v intervjuju; kdo je bil ob okupaciji aprila 1941 in paktu Stalih Hitler zaveznik okupatorja pri nas, kako usodna je bila monopolizacija odpora s strani Osvobodilne fronte in kakšna je razlika med kolaboracijo in vojnimi zločini, ki so se zgodili po vojni. Dr. Griesserjeva zagovarja stališče, da maja 19945 pri nas ni nastopila vsesplošna osvoboditev, saj je komunistična oblast takrat organizirala množične poboje drugače mislečih brez sodb ter uveljavila hudo diktaturo zaradi katere je iz države na zahod bežalo na deset tisoče ljudi.
Neveljaven email naslov
