Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Tamara Griesser Pečar sodi med redke slovenske zgodovinarje z mednarodnim uspehom, saj je njeno znanstveno delo o cesarici Citi prava uspešnica, ki je doživela 11 izdaj, tudi v japonščini. V zadnjem obdobju se ukvarja zlasti z zgodovino druge svetovne vojne na Slovenskem in o tem bo tekla beseda v intervjuju; kdo je bil ob okupaciji aprila 1941 in paktu Stalih Hitler zaveznik okupatorja pri nas, kako usodna je bila monopolizacija odpora s strani Osvobodilne fronte in kakšna je razlika med kolaboracijo in vojnimi zločini, ki so se zgodili po vojni. Dr. Griesserjeva zagovarja stališče, da maja 19945 pri nas ni nastopila vsesplošna osvoboditev, saj je komunistična oblast takrat organizirala množične poboje drugače mislečih brez sodb ter uveljavila hudo diktaturo zaradi katere je iz države na zahod bežalo na deset tisoče ljudi.
Ciril Zlobec, pesnik, esejist, dolgoletni urednik, nekaj let tudi politik. V pogovoru o aktualnih problemih sodobne družbe, o neofašizmu v Italiji, o obletnicah in polemikah, ki se ob njih porajajo, pa predvsem o Ljubezni z veliko začetnico, o doslej 30. pesniški zbirki, ki prinaša izbor ljubezenske lirike Cirila Zlobca.
Dr. Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides, je javnosti dobro znan kot trd in neizprosen pogajalce, pa tudi kot oster kritik razmer v zdravstvu in državi nasploh. Velja splošno prepričanje – tako med zdravniki kot med politiki – da bi bili zdravniki brez dr. Kuštrina na čelu sindikata v dosti slabšem položaju. V prihajajočem tednu se Fides oz. zdravniki spet podajajo na pot stavke. A nas je tokrat zanimalo, kakšen je Konrad Kuštrin zasebno? S čem je pogojen njegov izrazit socialni čut in čut za prav in pravičnost? Kako doživlja stiske pacientov in njihovih svojcev in kako svoje stiske, strese in pritiske? V pogovoru ostaja dr. Kuštrin tudi o teh, zasebnih temah tak, kot ga poznamo: neposreden in odkrit.
Dr. Mira Cencič je vodilna raziskovalka organizacije TIGR v Sloveniji. V pogovoru z Jožetom Možino bo osvetlila še nova dejstva o delovanju te narodnoobrambne organizacije, ki so jo preganjali vsi totalitarizmi 20. Stoletja. Rojena Kraševka pred 80 leti, je doživela fašizem in od blizu spremljala povojne družbene razmere, ki so privedle do številnih razočaranj. Zlasti jo boli to, da je v šolah, medijih in v politiki premalo pristnega slovenskega domoljubja – tistega ki je pred desetletji v času TIGRa in primorskih duhovnikov, ohranjalo slovenski živelj. Je doktorica pedagogike – doktorirala je na temo vpliva družbenih razmer na vsebino realnega izobraževanja v slovenski ljudski šoli –, docentka za didaktiko na ljubljanski pedagoški fakulteti v pokoju in zaslužna profesorica koprske Pedagoške fakultete. Njena nekdanja dijakinja Ana Godnik se je z učiteljišča v Kopru ne spominja zgolj kot profesorice pedagogike, didaktike in psihologije, ampak pravi, da je bila Mira Cencič tudi njihova mlajša mama.
Britanski zgodovinar Keith Lowe je avtor knjige Podivjana celina, knjige, ki na novo osvetljuje obdobje po koncu 2. svetovne vojne. V nasprotju z naučeno resnico, da so povojni narodi v složnosti in z novim upanjem pristopili k nalogi gospodarske, politične in etične obnove naše celine, Lowe opisuje Evropo, ki je po zavezniški zmagi zdrsnila v teror nasilja, popolnega brezvladja, hude lakote in etničnega čiščenja.
Gost nedeljskega intervjuja je eden izmed najznamenitejših atletov v zgodovini, britanski tekač na srednje proge Sebastian Coe. Dvakratni olimpijski zmagovalec v teku na 1500 metrov se je po 40-ih letih vrnil v Slovenijo, da bi ob kongresu Evropske atletske zveze na Bledu ter Brdu pri Kranju utrjeval podporo svoji kandidaturi. Poleti bo v Pekingu namreč skušal postati predsednik svetovne atletske organizacije IAAF. A Coe je precej več kot nekdanji tekač in morebitni bodoči prvi mož svetovne organizacije. Bil je izvrsten organizator poletnih olimpijskih iger v Londonu pred tremi leti, je uspešen športni poslovnež, ki svetuje tudi nogometnemu klubu Chelsea, je nekdanji poslanec britanskega parlamenta in zdajšnji član lordske zbornice ter – predvsem - oče štirih otrok. O njegovi viziji atletike in športa ter o možnih poteh, kako v vse bolj prepletenem in zapletenem svetu telesno aktivnost približati mladim, se je Lordom Coejem pogovarjal Igor Bergant.
Prof. dr. Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sistema na Inštitutu Jožef Stefan. Poleg tega se ukvarja z umetno inteligenco, kognitivnimi znanostmi, predava, piše knjige. Predvsem pa je, poleg svojega znanstvenega dela, izjemno kritičen, aktivni državljan, kot pravimo. V tiskanih člankih in knjigah kritizira nestrokovne politične ukrepe, birokracijo, zlorabe, neumnosti – in pri slehernem problemu predlaga tudi rešitev. Veliko se ukvarja s teorijo singularnosti in pravi, da bo človeštvo še v tem stoletju prestopilo v novo, naprednejše civilizacijsko obdobje, ki bo sledilo post.-informacijski družbi in da se nam tega ni treba bati. Kar nekaj vrhunskih znanstvenikov v svetu namreč opozarja pred tem obdobjem oz. pred dosežki umetne inteligence. O vsem tem govori dr. Gams v oddaji Intervju odkrito in zanimivo.
Voditelj Slavko Bobovnik bo v oddaji Intervju gostil novo hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović. V ekskluzivnem pogovoru za našo televizijo bosta obdelala vsa najbolj zanimiva in odprta vprašanja med državama. Naši gledalci bodo tako prvič slišali, kakšna so konkretna stališča hrvaške predsednice do različnih vprašanj - kje bo meja med državama, je Piranski zaliv tudi slovenski, kako se je Hrvaška znašla v Evropski uniji in ali sta Slovenija in Hrvaška zaveznici.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Doktor Božidar Jezernik, profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, avtor knjige Mesto brez spomina. Knjiga Javni spomeniki v Ljubljani, ki je izšla pri založbi Modrijan, pa je najnovejša v vrsti del, v katerih raziskuje identiteto Slovencev.
Dr. Marko Pavliha je širši javnosti znan predvsem kot nekdanji minister za promet v Ropovi vladi, nato kot poslanec, na koncu kot soustanovitelj Virantove Državljanske liste, iz katere je takoj po volitvah izstopil. Manj znano je njegovo literarno, predvsem esejistično delo, morda še manj posvečanje , preučevanje in pisanje o duhovnosti. Poleg tega v svojih javnih objavah veliko pozornosti namenja vprašanju etike in morale. Politika, ozadja, etika in morala pa so tudi rdeča nit tokratnega Intervjuj.
Damjan Terpin, ki ga javnost pozna kot temperamentnega odvetnika Tine Maze, je tudi izpostavljen borec za pravice slovenske manjšine v Italiji, ki je ravno sedaj močno na udaru zaradi reforme lokalne uprave. Terpin odkrito spregovori tudi o delovanju Udbe v zamejstvu, kot pravnik pa je kritičen do tistega dela pravosodja, ki zlorablja pravo za izločanje političnih nasprotnikov in s tem krni slovensko demokracijo.
Neveljaven email naslov
