Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bomo v Kodi govorili o zavrženi hrani. V Evropski uniji namreč letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si kar 55 milijonov Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. V tej graje vredni statistiki tudi Sovenija ni izjema. Vsako leto zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. S tem, ko hrana konča v smeteh, pa zavržemo tudi okoli deset odstotkov energije. In če hrane ne bi metali proč, ne bi bilo treba zgraditi šestega bloka v Tešu, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež.
Tokrat bomo v Kodi govorili o zavrženi hrani. V Evropski uniji namreč letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si kar 55 milijonov Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. V tej graje vredni statistiki tudi Sovenija ni izjema. Vsako leto zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. S tem, ko hrana konča v smeteh, pa zavržemo tudi okoli deset odstotkov energije. In če hrane ne bi metali proč, ne bi bilo treba zgraditi šestega bloka v Tešu, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež.
Energetska revščina narašča.V Sloveniji je namreč precej družin in posameznikov, ki si ne morejo privoščiti ogrevanja. Zato iz stanovanj režejo radiatorje, njihovi domovi so plesnivi, okna polomljena, temperatura v prostorih pozimi pa ne presega 14 stopinj. Ministrstvo za infrastrukturo je za odpravljanje energetske revščine v 500 najbolj ogroženih gospodinjstvih v Sloveniji rezerviralo pet milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev. A kaj ko denar že več let leži nedotaknjen. Ministrstvo zdaj obljublja, da bo denar začelo razdeljevati v letu 2018. Več v oddaji Koda, 28.11. ob 17.28 na prvem program Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Žrtve oderuških kreditov sporne posojilne pogodbe podpisujejo v hudi finančni stiski, kar oderuhi še vedno s pridom izkoriščajo. Na kaj morajo biti potrošniki pozorni, ko najemajo posojila od gospodarskih družb, ki niso banke ali hranilnice, kako prepoznati oderuške obresti in zakaj je pri preganjaju oderuhov policija premalo učinkovita.
Sodobne družbe, ki hkrati ne bi bila tudi potrošniška, si skorajda ne moremo predstavljati. Premalo pa se zavedamo, da nismo potrošniki s pravicami zgolj takrat, ko kupimo izdelek v trgovini ali plačamo storitev, denimo pri frizerju ali pa mehaniku, temveč tudi, ko sklepamo pogodbo z banko ali zavarovalnico, ko vplačujemo v zdravstveno blagajno, ko plačujemo za šolstvo, plačujemo različne davke. Pred devetimi leti je na Televiziji Slovenija nastala oddaja Posebna ponudba, ki je bila namenjena osveščanju potrošnikov, reševanju potrošniških težav ter preverjanju kakovosti izdelkov in storitev, ki so na voljo na trgu. Vendar se je z leti pokazalo, da postajajo kršitve potrošniških pravic vse hujše in lahko v nekaterih primerih usodno zaznamujejo človekovo življenje. Kar nekaj časa je zorela, naposled pa vendarle dozorela zamisel, da moramo ustvarjalci oddaje narediti korak naprej, saj je nastopil čas za nekoliko širše področje delovanja in posledično tudi novo ime. Odslej bo vaše težave reševala oddaja Koda, ki je zrasla na dobrih in trdnih temeljih nekdanje Posebne ponudbe. Ustvarjalci oddaje torej ostajajo isti in bodo tako kot doslej vaše potrošniške težave reševali odločno, se zavzemali za vaše pravice in zgodbe vselej pripeljali do konca. Brez kompromisov. Še posebej se bodo posvetili hujšim kršitvam pravic, ki izvirajo iz neživljenjskih zakonov, slabih birokratskih odločitev in nemalokrat tudi neodzivnosti države. Koda bo na sporedu vsak torek ob 17.25 na TV SLO 1 od 19. septembra dalje.
Bodo ob nedeljah trgovine še naprej odprte ali bo nepovezani poslanec Andrej Čuš uspel s predlogom novele zakóna o trgovini, s katero predlaga zaprtje trgovin ob nedeljah? Državljani so sicer že leta 2003 na referendumu zaprtje trgovin podprli. Kmalu zatem je bila vložena pobuda za ustavno presojo, 1. novembra 2006 pa je začela veljati kolektivna pogodba, v kateri so se delodajalci in sindikati le zedinili o obratovalnem času: trgovec mora odtlej pri razporejanju na delo ob nedeljah in praznikih upoštevati, ali delavec skrbi za otroka, dela ne sme naložiti noseči delavki in delavcem z bolnimi otroki, dodatki za delo ob nedeljah morajo biti 100-odstotni, za delo ob petih večjih praznikih pa 200-odstotni. Preverili smo kaj o predlaganem zakonu menijo prodajalci, kupci, ekonomisti in sindikat. V studio bodo poleg predlagatelja zakona Andreja Čuša na vprašanja odgovarjali še ekonomist Marko Pahor, psiholog Miro Kline in novinarka Financ Petra Sovdat.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Leta 2016 je v Sloveniji zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrlo šest ljudi. Uporabniki ne želijo plačevati dimnikarskih storitev in naprave pogosto vzdržujejo sami. Je nov zakon o dimnikarskih storitvah prinesel več reda ali večji kaos? Je dimnikarske storitve podražil ali ne?
V oddaji Koda bomo govorili o stanju železniške infrastrukture v Sloveniji, težavah, s katerimi se soočajo potniki v železniškem prometu. Kaj je razlog, da v Sloveniji na tem področju še vedno močno zaostajamo za razvitejšimi državami? Po naših počasnih tirih namreč še vedno vozijo zastareli vlaki, zamude so bolj pravilo kot izjema, o klimatiziranih vagonih in brezžičnem internetu pa potniki lahko samo sanjajo. Nemalokrat se tudi zgodi, da potnik želi na vlak, nato pa pristane na nadomestnem avtobusnem prevozu. V drugem delu oddaje o novih dveh zmagah kreditojemalcev v CHF na Višjem sodišču.
V oddaji Koda bomo govorili o stanju železniške infrastrukture v Sloveniji, težavah, s katerimi se soočajo potniki v železniškem prometu. Kaj je razlog, da v Sloveniji na tem področju še vedno močno zaostajamo za razvitejšimi državami? Po naših počasnih tirih namreč še vedno vozijo zastareli vlaki, zamude so bolj pravilo kot izjema, o klimatiziranih vagonih in brezžičnem internetu pa potniki lahko samo sanjajo. Nemalokrat se tudi zgodi, da potnik želi na vlak, nato pa pristane na nadomestnem avtobusnem prevozu. V drugem delu oddaje o novih dveh zmagah kreditojemalcev v CHF na Višjem sodišču.
Več sto kupcev dragih protivlomnih vrat bo najverjetneje ostalo brez izdelka in brez denarja. Gre res za nesrečen splet okoliščin, kot ga opisuje direktor podjetja Val Marketing, ki je pred kratkim pristalo v stečaju, ali za načrtno prevaro? Zgodb, ki navadno ostanejo brez pravičnega epiloga, najkrajšo pa potegnejo kupci, je vse več. Kakšna usoda torej čaka kupce Val vrat, kako se je končala zgodba ogoljufanih strank Turističnih agencij Jupiter in Zum, se afera Zbiljski gaj lahko ponovi?
Neveljaven email naslov
