Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po slovenski premieri dokumentarnega filma o Zoranu Predinu z naslovom Praslovan je naš gost prodoren filmski režiser in scenarist Slobodan Maksimović. Aziz Gjellovci več kot 30 let na ljubljanskih tržnicah trguje s sadjem. Kateri maroni so najboljši? Ob stoti obletnici rojstva nepozabnega komika Miodraga Petrovića Čkalje je v Ljubljani gostovala potujoča multimedijska razstava Jugoslovanske kinoteke. Obiskala jo je tudi naša ekipa.
Katastrofalne poplave v BiH so mobilizirale tudi bosansko-hercegovsko skupnost pri nas. Kako je srbsko-ameriški znanstvenik Mihajlo Pupin prispeval k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je v studiu pojasnila Divna Obrenović - predsednica društva Mihajlo Pupin v Ljubljani, ki te dni proslavlja 30 let delovanja. Obiskali smo Postojno, v kateri Prosvetno kulturno društvo Nikola Tesla že deset let gradi mostove prijateljstva.
Naša gostja je povezovalka jezikov in kultur, ena od pobudnic obmejnega literarnega srečanja Forum Tomizza ter zaljubljenka v Balkan Irena Urbič. V oddaji tudi o ukrepih vlade, ki omogočajo zaposlovanje delavcev iz tretjih držav v 15 dneh, in sicer s soglasjem Zavoda za zaposlovanje.
Pulmolog iz Splošne bolnišnice Izola Srđan Lukić je spregovoril o razlikah med slovenskim in srbskim zdravstvom. Kako je burek postal slovenska tržna uspešnica? Pogovarjali smo se s pisateljem Urošem Petrovićem, ki otrokom učenje naredi zabavno. Ob 8. rojstnem dnevu mlajše manjšinske sestrske oddaje Sami naši smo obiskali Radio Slovenija.
Naš posebni gost je pisatelj, pesnik, kolumnist in publicist Miljenko Jergović, ki mu Društvo slovenskih pisateljev podeljuje letošnjo nagrado za življenjsko delo vilenica. Rojeni Sarajevčan več kot 30 let živi v Zagrebu. Spisal je več kot 30 del, polovica jih je na voljo tudi v slovenščini, jeziku, ki ga hrvaško-bosanski pisatelj razume. Beseda je tekla o naglasih, jezikih, priseljencih, politiki, njegovem starem očetu s koreninami v Tolminu, pa tudi o Severini.
V Novem mestu smo obiskali Društvo za razvijanje prostovoljnega dela – DRPD, ki pri vključevanju tujcev dosega izvrstne rezultate: albansko govorečih žensk ni več na Zavodu za zaposlovanje. Kako so se naučile slovenščine in kje so se zaposlile? Naša gostja je bila predsednica društva Branka Bukovec. V Velenju smo se pogovarjali z udeleženkami delavnic, ki jih je organiziralo Albansko kulturno društvo Lirija.
Raziskovalka Irena Šentevska je znanstveno preučila fenomen turbofolka in o njem izdala 700 strani dolgo knjigo z naslovom Razigrani Beograd. Kaj je torej turbofolk? V Celju smo obiskali Etno festival Đurđevak, na katerem so proslavili 25. obletnico Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanka Maksimović. V idilični Dobrni smo obiskali pesniški in slikarski dvojec hrvaškega rodu, očeta in sina, Zlatka in Gregorja Kraljiča. Na AGRFT-ju so predstavili slovenski prevod avtobiografije sarajevskega direktorja filmske fotografije Mustafe Mustafića Vonj filmskega traku.
Gostja 200. oddaje NaGlas! je nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak. Je slovenska državna rekorderka v troskoku, prejemnica več medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih. S skokom 15,08 m v daljino ima šesti najboljši dvoranski rezultat vseh časov na svetu. Zakaj ima NaGlas! posebno mesto v slovenskem medijskem prostoru? Na to vprašanje odgovarjajo nekdanji in zdajšnji sodelavci v oddaji. Prisluhnili smo tudi nemško-kosovski pevki Ibadet Ramadani, ki je svoj prvi solo album ustvarila v gozdu.
Pogovarjali smo se s črnogorsko pisateljico in aktivistko za pravice žensk Tijano Rakočević, prisluhnili virtuozu na harmoniki Urošu Jezdiću in se pozanimali, kaj je bosanskega publicista Hamzo Ridžala spodbudilo k temu, da se je z 20 let starim avtomobilom odpravil po Svilnati poti, dolgi 24 000 kilometrov. V oddaji tudi o težavah makedonskih priseljencev s potnimi listi.
Naša posebna gostja je makedonska pisateljica Rumena Bužarovska. V Sloveniji jo poznamo po dveh od sicer štirih zbirkah kratkih zgodb: Nikamor ne grem in Moj mož. Rumena Bužarovska ni le pisateljica, ki spregovori o zamolčanih odnosih v patriarhalnih družinah. Prevajalka in predavateljica ameriške književnosti na Univerzi v Skopju je tudi aktivistka in feministka: skupaj s prijateljicami je začetnica gibanja Jaz tudi v Makedoniji. V ljubljanski Šiški smo obiskali vse bolj priljubljeno vodeno plesno vadbo, ki jo poganjajo turbofolk ritmi. Kaj je balkanika?
Mlada zdravnica v Splošni bolnišnici Trbovlje Danica Stojanović nam bo pojasnila, zakaj je študij stomatologije v Beogradu ekspresno zamenjala za medicino v Ljubljani. Katere so najpomembnejše kolajne za Splitčanko Smiljano Marinović, trenerko športne šole mlajših otrok v plavalnem klubu ljubljanske Olimpije? Bili smo pri dopolnilnem pouku srbščine v OŠ Trnovo v Ljubljani. »Cirilica je hit,« pravi učiteljica, ena izmed dvanajstih, kolikor jih je v tem šolskem letu Srbija napotila v Slovenijo.
Inženirka leta Ljupka Vrteva je prišla iz Makedonije magistrirat na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Razvila je edinstven računalniški program za prezračevanje stavb. Dekleta opogumlja, naj se odločijo za inženirski poklic. Bili smo na fotografski razstavi Dragana Teodorovića - Zeka. Odprl jo je pevec skupine Riblja Čorba Bora Đorđević, ki živi med Beogradom in Ljubljano in se je Slovencem opravičil za sporno pesem s konca 80. let. Obiskali smo tudi Radio Žica: Dino Dvornik, Đorđe Balašević, Rambo Amadeus, Robert Plant so samo nekatera izmed zvenečih imen, ki jih je gostil ustanovitelj radia Enes Hodžić, ki je pred 30 leti Zenico zamenjal z Ljubljano.
Neveljaven email naslov
