Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Palača je odprta za javnost, med obiskovalci je tudi veliko Slovencev," nam je zaupal srbski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević II., v ekskluzivnem intervjuju med nedavnim obiskom Ljubljane. Sin zadnjega jugoslovanskega kralja je bil rojen v Londonu, od leta 2001 pa živi v Beogradu. Skupaj s srbskim državljanstvom so mu vrnili tudi pravico, da živi na kraljevskem dvoru na Dedinju, ki je odprt za turiste. Spregovoril je tudi o prijateljevanju s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom. Pogovarjali smo se še s sarajevskim kolumnistom Zvonimirjem Nikolićem, predstavili glasbenika in sorojenca Ognjena in Mirjano Zeljić iz Skupine Bogunov ter pokukali v Schweigerjevo hišo, na razstavo o življenju Nemcev v nekdanji Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Prvi del sezone smo končali z epsko poezijo Petra Petrovića Njegoša.
Hrvaški pisatelj Damir Karakaš prihaja iz Like, ki je njegov neizčrpni vir navdiha, pa tudi tarča kritik, zaradi katerih je v svojem rojstnem kraju persona non grata. V Sloveniji se je v zadnjih štirih letih število tujcev povečalo za 50 tisoč – s 122 tisoč na kar 172 tisoč. Samo na oddelku za tujce Upravne enote Ljubljana čaka 12 tisoč nerešenih zadev. Za zamude so – poleg epidemije – krive tudi nepopolne vloge. Preverili smo, kako hrvaška skupnost v Prekmurju ohranja spomin na Nikolo Šubića Zrinskega in pokukali na tradicionalni dogodek Kulturno umetniškega društva Sevdah. Društvo Migjeni je v Ljubljani pred kratkim obudilo albansko ljudsko pesem. Tudi mi smo ji prisluhnili.
Malo malo vode je najnovejša pesem mladega kantavtorja Marka Stankovića. V našem studiu jo je ob kitari zapel v slovenščini in srbščini. Marko osvaja s svojim razkošnim talentom in karizmo. Kako mu je glasba pomagala pri učenju slovenščine? V oddaji spoznajte tudi hrvaško pisateljico iz Osijeka Ivano Šojat ter Edina Behrića, vodjo programa reciklaže komunale na Vrhniki, ki je postala zgled ravnanja z odpadki za vso Slovenijo. Ne prezrite niti novega recitala iz Gorskega venca Petra Petrovića Njegoša.
Vsestranski bosansko-hercegovski umetnik Ismar Mujezinović že desetletja živi med Sarajevom, Istro in Ljubljano. Poznamo ga predvsem kot slikarja, a je močan pečat pustil tudi pri filmu: izdelal je plakate za filmske klasike Bitka na Neretvi, Se spominjaš Doli Bel, Valter brani Sarajevo; v Sloveniji je začel pisati romane, pa tudi ustvarjati eksperimentalne in risane filme, za katere celo sam sklada glasbo. V Celju smo obiskali glasbeno družino Telaku, muzikologinja Ana Hofman pa je pojasnila, zakaj je Ana Đurić z umetniškim imenom Konstrakta po zmagi na Pesmi Evrovizije obnorela ne samo Srbijo, ampak tudi vse države nekdanje Jugoslavije.
Zgodilo se je čisto blizu nas – to je naslov projekta, s katerim se spominjamo prihoda bosanskih beguncev v Slovenijo pred 30 leti. Zajema kar 45 pričevanj beguncev in Slovencev, ki so jim priskočili na pomoč, razstave, omizja, koncerte – pobudnica projekta spominjanja je Maida Džinić, kulturnica, pevka sevdalink in novinarka, ki je naša gostja v studiu. Kako je nastal BH kulturni center in komu je namenjen? Kako nastajajo časopisi hrvaške skupnosti? V Celju smo obiskali srbsko kulturno društvo Desanka Maksimović, kjer že 23 let pomagajo priseljencem pri integraciji v slovensko družbo, obenem pa negujejo tradicijo matice.
Doktorica znanosti Tatjana Gelebeševa Mateska je prva ženska, ki je v Sloveniji specializirala abdominalno kirurgijo; zadnji dve leti ob delu na zasebni kliniki dela tudi kot asistentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani na katedri za kirurgijo. Prihaja iz Makedonije in govori šest jezikov. Zakaj je bil izpit iz slovenščine njen najtežji izpit? V oddaji boste slišali bobne glasbenika makedonskih korenin Marjana Stanića. Bili smo v Muzeju novejše zgodovine, kjer lahko prisluhnete pričevanjem 40 priseljencev in njihovih potomcev. V Ljubljani smo se pogovarjali tudi z Marijano Semič Šećibović, komunikologinjo in blogerko slovenskih korenin, ki je odraščala v Kraljevu, v Srbiji, zadnjih 12 let pa živi in dela v Bosni in Hercegovini.
Gost oddaje NaGlas! je Christian Lautischer, predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji – edine, s katero je država v zadnjih 30 letih začela dialog. Kako potekajo pogovori, kaj si želijo pripadniki nemško govoreče skupnosti? Kako si položaj srbske skupnosti v Sloveniji v prihodnosti predstavljajo v srbskem kulturnem društvu Mihajlo Pupin? Pripravili so predlog zakona. Po skoraj dveh letih zatišja zaradi epidemije covida, smo v dveh dneh dobili kar dve novi bosansko-hercegovski društvi: Bosansko-hercegovski kulturni center in Bosansko akademsko društvo. Sledi tudi nov recital Petra Petrovića Njegoša.
Učitelj Nermin je vedno za hece, o svojem učitelju matematike Nerminu Bajramoviću pravijo učenci OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Zakaj je matematika bavbav in kako učence pridobiti na svojo stran? Kaj je Nerminov svet in zakaj je priljubljen tudi še po epidemiji? Zgodovinsko dejanje predsednika Boruta Pahorja − opravičilo za izbris − je bil zelo čustven dogodek za izbrisane in njihove potomce. Stopili so pred našo kamero. Spoznali boste hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša, v rubriki Lepe reči pa lahko prisluhnete črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu. Njegovo temeljno delo Gorski venec je v slovenščino po 40 letih znova prevedel Miklavž Komelj, v izvirniku pa epsko poezijo bere igralka Milada Kalezić.
»Odškodnine mi ne morejo povrniti očeta, nekaterim pa vseeno pomagajo zaživeti dostojno življenje v prihodnosti,« pravi Aleksandra Todorović Novak. Ta mesec mineva 30 let od izbrisa. Med tistimi, ki jih je ta doletel, je bil tudi danes pokojni Aleksandar Todorović. Izbrisan je bil ob vpisu hčere v matično knjigo rojenih. Koliko izbrisanih si je v 30 letih uredilo status? Koliko jih je dobilo odškodnine? Zakaj si izbrisani še vedno želijo opravičila najvišjih nosilcev oblasti? V oddaji tudi pogovor z režiserko Lenko Udovički, soprogo igralca Radeta Šerbedžije, s katerim sta v zadnjih 30 letih postala nomada.
Veliko srce za Makedonce v Sloveniji ima Ema Soleva Vardjan, ki je že več kot 30 let motor Makedonskega kulturnega društva Ljubljana. Še eno veliko srce pa je pred kratkim nehalo biti. Aki Rahimovski, umetnik makedonskih korenin, je zaznamoval hrvaško pop-rockovsko sceno, vsi smo odraščali ob njegovem nepozabnem vokalu. Pevec Parnega valjka je zadnja leta preživel v Novem mestu. Kako bosta Akija v spominu ohranila njegova slovenska prijatelja Vlado Kreslin in Neisha? V oddaji je o kulturni izmenjavi na območju nekdanje Jugoslavije spregovoril najbolj prevajan slovenski pisatelj Drago Jančar, ki so ga v Srbiji objavljali v času, ko je bil v Sloveniji persona non grata.
Mustafa Mustafić je eden izmed vodilnih direktorjev fotografije v Bosni in Hercegovini in tudi kritičen opazovalec bosansko-hercegovske sodobnosti, v kateri je zadnje čase znova pogosto slišati besedo vojna. Preverili smo, kako je videti večkulturnost na Štajerskem: pogovarjali smo se z 32-letno zdravnico, specializantko prvega letnika interne medicine v Bolnišnici Celje Ermino Begović. Spregovorila je o materinstvu na tujem med epidemijo covida 19 in o tem, kako je biti pokrita muslimanka na Slovenskem. Ne spreglejte intervjuja z reškim rockovskim glasbenikom Damirjem Urbanom, ki sklada glasbo za predstavo Matjaža Fariča Vse OK v ljubljanski Drami. Premiera bo sredi februarja.
Naša gostja je dirigentka in glasbena pedagoginja iz Beograda Jelena Susnick, ki več kot 20 let živi in ustvarja v Ljubljani. Svoje priseljenske izkušnje je opisala v Dnevniku neke migrantke, ki je bil podlaga za opero Exodus radosti – drugo opero na svetu z migrantsko tematiko. Na Brezovici pri Ljubljani smo se prepričali, kako ob pravoslavnem božiču zaživijo stari makedonski običaji. Gledalcem smo ponudili tudi novoletni izziv: spodbudi jih lahko Maruša Orel, ki je v treh mesecih prehodila kar 1.400 kilometrov dolgo gorsko pot od Slovenije do Albanije. Oddajo NaGlas! ustvarjamo že sedem let. Hvala za zaupanje!
Neveljaven email naslov
