Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tradicionalna bosanska ljubezenska pesem – sevdalinka, ki v sodobni preobleki nikogar ne pusti ravnodušnega; tako bi lahko povzeli magijo, s katero občinstvo po Evropi osvaja Božo Vrećo. Ob njem pa je glasbenik Edin Karamazov – čarovnik na kitari in lutnji, ki je očaral tudi legendarnega Stinga. Več o vrhunskih bosansko-hercegovskih umetnikih in njunem koncertu v Mariboru bodo gledalci izvedeli v ekskluzivni reportaži. V Sloveniji so oktobra potekali tudi dnevi Bosne, zaznamovali so jih razstave, filmi, omizja in nastopi stand up komikov. V Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani smo se podali na gastronomsko potovanje od Vardarja do Triglava. Bili smo tudi v Novem mestu, kjer je Hrvaški center kulture Ljubljana organiziral že drugi posvet o pouku hrvaščine v Sloveniji. Zveza 13 hrvaških društev v Sloveniji pa se je že desetič predstavila s pesmijo in plesom.
V posebni izdaji oddaje Naglas! je bil naš gost novinar, publicist, glasbeni kritik – ki v bogati karieri ni spisal niti ene negativne kritike. Petar Peca Popović je več ekskluzivnih intervjujev s svetovnimi zvezdami objavil še v času socialistične Jugoslavije. Bil je eden od glavnih urednikov znamenite pop-rock revije Džuboks. Zdaj je Čuvaj bolšjega trga – prav takšen naslov ima njegova najnovejša knjiga, ki jo je predstavil v Mestnem muzeju Ljubljana. Kako je v Ljubljani leta 1972 nastal Boom festival? Kako je dobil intervju s Tino Turner? S čim je prepričal Erica Claptona? Zakaj ga Branimir Johnny Štulić vedno povabi domov, kadar je na Nizozemskem? Peca Popović ima odgovore na vsa vprašanja.
Hrvaški pisatelj, jezikoslovec in univerzitetni profesor Kristian Novak s peresom vztrajno razbija stereotipe o drugačnosti ne samo na Hrvaškem, ampak tudi širše v regiji. O tem je spregovoril tudi za NaGlas. Oktobra se v 13 osnovnih šolah po Sloveniji začenja dopolnilni pouk bosanskega knjižnega jezika. Zakaj je pomembno, da priseljenci poznajo tudi slovnico maternega jezika? V oddaji boste videli tudi prve filmske posnetke, ki sta jih na Balkanu v začetku 20. stoletja ustvarila brata Manaki. Posnetki so nastali na ozemlju današnje Severne Makedonije. V rubriki Lepe besede pa smo skupaj s študenti južnoslovanskih jezikov s Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili cikel hrvaške poezije.
Dr. Marijanca Ajša Vižintin, strokovnjakinja za vključevanje otrok priseljencev v družbo, ki je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je pojasnila, zakaj priseljenski otroci ne smejo sedeti v zadnji klopi. Preverili smo, kako v Društvu Pekinpah pomagajo umetnikom priseljencem. V Kulturnem centru črnogorskih društev Slovenije so predstavili knjigo Govor v turizmu, ki jo je napisala dr. Vesna Mikolič, jezikoslovka in profesorica na Univerzi na Primorskem. Upajo, da bodo knjigo vzeli v roke vsi, ki se v Črni Gori ukvarjajo s turizmom.
Naš gost je Marko Milić, nekdanji selektor slovenske košarkarske reprezentance in prvi slovenski košarkar, ki je zaslovel v ZDA. Govoril je o odraščanju v Kranju, o tem, kako so navijači Olimpije sprejeli ć v njegovem priimku, o življenju v Italiji, Turčiji, Iranu in Kuvajtu, kjer je prav tako igral. Seveda je obujal tudi spomine na zmago v Carigradu. Kako je slovensko košarkarsko epopejo v dokumentarnem filmu z naslovom 2017 ovekovečil Goran Vojnović? Postregli bomo z nekaj odlomki iz zakulisja, saj bo premiera filma v petek, 3. junija, v Stožicah.
"Palača je odprta za javnost, med obiskovalci je tudi veliko Slovencev," nam je zaupal srbski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević II., v ekskluzivnem intervjuju med nedavnim obiskom Ljubljane. Sin zadnjega jugoslovanskega kralja je bil rojen v Londonu, od leta 2001 pa živi v Beogradu. Skupaj s srbskim državljanstvom so mu vrnili tudi pravico, da živi na kraljevskem dvoru na Dedinju, ki je odprt za turiste. Spregovoril je tudi o prijateljevanju s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom. Pogovarjali smo se še s sarajevskim kolumnistom Zvonimirjem Nikolićem, predstavili glasbenika in sorojenca Ognjena in Mirjano Zeljić iz Skupine Bogunov ter pokukali v Schweigerjevo hišo, na razstavo o življenju Nemcev v nekdanji Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Prvi del sezone smo končali z epsko poezijo Petra Petrovića Njegoša.
Hrvaški pisatelj Damir Karakaš prihaja iz Like, ki je njegov neizčrpni vir navdiha, pa tudi tarča kritik, zaradi katerih je v svojem rojstnem kraju persona non grata. V Sloveniji se je v zadnjih štirih letih število tujcev povečalo za 50 tisoč – s 122 tisoč na kar 172 tisoč. Samo na oddelku za tujce Upravne enote Ljubljana čaka 12 tisoč nerešenih zadev. Za zamude so – poleg epidemije – krive tudi nepopolne vloge. Preverili smo, kako hrvaška skupnost v Prekmurju ohranja spomin na Nikolo Šubića Zrinskega in pokukali na tradicionalni dogodek Kulturno umetniškega društva Sevdah. Društvo Migjeni je v Ljubljani pred kratkim obudilo albansko ljudsko pesem. Tudi mi smo ji prisluhnili.
Malo malo vode je najnovejša pesem mladega kantavtorja Marka Stankovića. V našem studiu jo je ob kitari zapel v slovenščini in srbščini. Marko osvaja s svojim razkošnim talentom in karizmo. Kako mu je glasba pomagala pri učenju slovenščine? V oddaji spoznajte tudi hrvaško pisateljico iz Osijeka Ivano Šojat ter Edina Behrića, vodjo programa reciklaže komunale na Vrhniki, ki je postala zgled ravnanja z odpadki za vso Slovenijo. Ne prezrite niti novega recitala iz Gorskega venca Petra Petrovića Njegoša.
Vsestranski bosansko-hercegovski umetnik Ismar Mujezinović že desetletja živi med Sarajevom, Istro in Ljubljano. Poznamo ga predvsem kot slikarja, a je močan pečat pustil tudi pri filmu: izdelal je plakate za filmske klasike Bitka na Neretvi, Se spominjaš Doli Bel, Valter brani Sarajevo; v Sloveniji je začel pisati romane, pa tudi ustvarjati eksperimentalne in risane filme, za katere celo sam sklada glasbo. V Celju smo obiskali glasbeno družino Telaku, muzikologinja Ana Hofman pa je pojasnila, zakaj je Ana Đurić z umetniškim imenom Konstrakta po zmagi na Pesmi Evrovizije obnorela ne samo Srbijo, ampak tudi vse države nekdanje Jugoslavije.
Zgodilo se je čisto blizu nas – to je naslov projekta, s katerim se spominjamo prihoda bosanskih beguncev v Slovenijo pred 30 leti. Zajema kar 45 pričevanj beguncev in Slovencev, ki so jim priskočili na pomoč, razstave, omizja, koncerte – pobudnica projekta spominjanja je Maida Džinić, kulturnica, pevka sevdalink in novinarka, ki je naša gostja v studiu. Kako je nastal BH kulturni center in komu je namenjen? Kako nastajajo časopisi hrvaške skupnosti? V Celju smo obiskali srbsko kulturno društvo Desanka Maksimović, kjer že 23 let pomagajo priseljencem pri integraciji v slovensko družbo, obenem pa negujejo tradicijo matice.
Doktorica znanosti Tatjana Gelebeševa Mateska je prva ženska, ki je v Sloveniji specializirala abdominalno kirurgijo; zadnji dve leti ob delu na zasebni kliniki dela tudi kot asistentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani na katedri za kirurgijo. Prihaja iz Makedonije in govori šest jezikov. Zakaj je bil izpit iz slovenščine njen najtežji izpit? V oddaji boste slišali bobne glasbenika makedonskih korenin Marjana Stanića. Bili smo v Muzeju novejše zgodovine, kjer lahko prisluhnete pričevanjem 40 priseljencev in njihovih potomcev. V Ljubljani smo se pogovarjali tudi z Marijano Semič Šećibović, komunikologinjo in blogerko slovenskih korenin, ki je odraščala v Kraljevu, v Srbiji, zadnjih 12 let pa živi in dela v Bosni in Hercegovini.
Gost oddaje NaGlas! je Christian Lautischer, predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji – edine, s katero je država v zadnjih 30 letih začela dialog. Kako potekajo pogovori, kaj si želijo pripadniki nemško govoreče skupnosti? Kako si položaj srbske skupnosti v Sloveniji v prihodnosti predstavljajo v srbskem kulturnem društvu Mihajlo Pupin? Pripravili so predlog zakona. Po skoraj dveh letih zatišja zaradi epidemije covida, smo v dveh dneh dobili kar dve novi bosansko-hercegovski društvi: Bosansko-hercegovski kulturni center in Bosansko akademsko društvo. Sledi tudi nov recital Petra Petrovića Njegoša.
Neveljaven email naslov
