Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naš gost je francosko-bosanski pisatelj, ki zadnja tri leta živi v Bruslju. Rojen je bil v Bosni in Hercegovini, njegov študij v Sarajevu je prekinila vojna. Zatočišče je našel v Franciji, kjer od leta 2008 piše v francoščini. Te dni je v Ljubljani in Novem mestu predstavljal slovenski prevod romana Knjiga odhodov. Zakaj naglas določa priseljence? Kako se proti nasilju nad ženskami borijo v Franciji in kako na Balkanu? Zakaj proti nasilju nad ženskami protestirajo predvsem ženske? Odgovorom lahko prisluhnete v oddaji NaGlas!
Obiskali smo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, v katerem si lahko ogledate razstavo fotografij Arneta Hodaliča. Predstavil jih je tudi na predavanju, ki je privabilo številne Ljubljančane. Kaj si še lahko obetamo obiskovalci? Ali so se Slovenci navadili na naglavne rute? Na ta in druga vprašanja je v studiu odgovarjala kulturologinja in soproga ljubljanskega muftija Ela Porić. Ob 28. obletnici genocida v BiH so svoje boleče spomine nanj z nami delile tri ženske iz Srebrenice.
Klarinetist makedonskega rodu Goran Bojčevski že vrsto let živi v Celju. Po končani akademiji za glasbo v Ljubljani je magistrski študij opravil na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri so odkrili tudi njegovo skladateljsko žilico. Nastopa z največjimi zvezdniki, kot sta Gibonni in Vlatko Stefanovski, v studiu nam je ob spremljavi kitarista Matica Dolenca zaigral makedonsko ljudsko pesem Jovano, Jovanke. V Rimskih toplicah smo med pripravami na razstavo ujeli svetovno znanega hrvaškega umetniškega fotografa in kiparja Stephana Lupina.
Alena Begić je mlada pisateljska zvezda v vzponu: prejela je nagrado Lapis Histrie za najboljšo kratko zgodbo na Forumu Tomizza v Umagu – to je že njena četrta literarna nagrada na Hrvaškem. Rodila se je v Nemčiji, odraščala v Bosni in Hercegovini, zdaj končuje magisterij filozofije in primerjalne književnosti v Ljubljani. Zakaj kratke zgodbe piše v bosanščini, filozofske eseje pa v slovenščini? Tokratno oddajo je glasbeno obarval ženski zbor Rosa, ki je dve leti po nastanku vse bolj priljubljen in nastopa tako v Sloveniji kot v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Dve sevdalinki je zbor zapel tudi v našem studiu pod taktirko umetniškega vodje Saše Čana.
Ob 150. obletnici rojstva vsestranske umetnice Nadežde Petrović smo bili v Kostanjevici na Krki. V Galeriji Božidar Jakac so odprli razstavo začetnice srbskega modernega slikarstva. Nadežda Petrović je prijateljevala s številnimi slovenskimi impresionisti in pripravila prve skupne slikarske kolonije južnoslovanskih umetnikov v Srbiji. Razstava poteka v okviru Drugega meseca srbske kulture v Sloveniji, ki ga organizira Aleksandar Gatalica, prvi svetovalec veleposlaništva Republike Srbije v Ljubljani. Gatalica je eden najbolj branih sodobnih srbskih avtorjev, zato je beseda v studiu tekla tudi o književnosti. Objavljamo pa še recital sodobne hrvaške poezije – tokrat je na vrsti Renato Baretić.
Pisatelj in novinar Toni Skrbinac je legenda sarajevskega časnikarstva: zadnja leta za Oslobođenje piše Zgodbe za popoldne, objavil je tudi nekaj knjig o »malih ljudeh s sarajevskega obrobja«. Med drugim je poročal za Večer, saj si je v Mariboru pred 30 leti ustvaril dom. V oddaji predstavljamo novi glasbeni album novinarja, pisatelja in pesnika Ahmeda Burića. Sin puščave (Sin pustinje) je pravzaprav Burićeva poezija, preoblečena v zvok novih sevdalink Damirja Imamovića ob spremstvu drugih izvrstnih glasbenikov. Uživate lahko tudi v ljubezenski poeziji izjemne hrvaške pesnice Vesne Parun.
Prejemnik Ninove nagrade Vladimir Pištalo rad prihaja v Slovenijo. V slovenščino je preveden njegov roman Tesla, portret med maskami, svojevrstna biografija o znanem izumitelju. V oddaji nam je srbski pisatelj in zgodovinar razkril, da je Tesla strastni kockar postal v Sloveniji. Spoznali boste plesalko in koreografinjo Bojano Robinson. Beograjčanka in njen soprog, sicer Anglež, sta pred desetletjem prav Ljubljano izbrala za svoj skupni dom. Prisluhnite tudi poeziji hrvaškega pesnika Josipa Pupačića.
Vodja programa Izpitni center pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doktorica Ina Ferbežar, je pojasnila, kaj pomeni pogoj poznavanja slovenščine na stopnji A1, ki ga za družinske člane tujcev zahteva novela zakona o tujcih. Ali je jezik edino orodje vključevanja priseljencev? V Novi Gorici smo obiskali inovatorja makedonskih korenin Taseta Lazovskega, ki je med drugim iznašel plačevanje parkiranja z mobilnim telefonom. Prisluhnete lahko tudi verzom hrvaškega pesnika Tina Ujevića v prevodu Toneta Pavčka.
Kaj so slovenske vlade naredile za albansko, bošnjaško, črnogorsko, hrvaško, makedonsko in srbsko skupnosti v Sloveniji? Na ta in druga aktualna vprašanja je v studiu odgovarjal predsednik Zveze zvez kulturnih društev Slovenije dr. Ilija Dimitrievski. Od sprejetja deklaracije o skupnostih v državnem zboru je minilo 12 let, v tem času se je zamenjalo šest vlad. Poletje, ko sem se naučila leteti, je prvi mladinski film, ki govori o srbsko-hrvaški spravi in podira vse rekorde gledanosti tako v Srbiji kot na Hrvaškem. Pogovarjali smo se z režiserjem Radivojem Rašo Andrićem, ki se je podpisal tudi pod kultni uspešnici Ko bom velik, bom kenguru in Munje. Film Poletje, ko sem se naučila leteti bo na sporedu TV SLO 1 v nedeljo ob 15. uri.
Naša gostja je novinarka Jasmina Husarević, ki je zaradi hčerine želje po šolanju v Sloveniji morala ne samo zapustiti Bosno in Hercegovino, ampak tudi svoj poklic. Pri nas dela v proizvodnji. Ujeli smo tudi brata Teofilović, Ratka in Radišo, ki sta ves svet očarala s svojim res posebnim načinom vokalnega petja. Na koncertu v Ljubljani se jima je pridružil tudi slovenski glasbenik Mihael Hrustelj. Portretirali smo znanega ljubljanskega fotografa Igorja Anđelića, ki je s svojim talentom in strastjo navdušil tudi znamenita umetnika Marino Abramović in Ulaya. Prisluhnili pa smo še sarajevskemu režiserju Alešu Kurtu in sporočilu njegove predstave Delitev, ki govori od delitvah v bosansko-hercegovski družbi.
Naš gost je predavatelj na Fakulteti za družbene vede, kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki je v 20 letih dokumentiral več kot 25.000 grafitov in o njih izdal knjigo z naslovom Podobe nestrinjanja. Kaj nam sporočajo grafiti in zakaj so pomembni? Pogovarjali smo se s hrvaško pisateljico, novinarko in esejistko Slavenko Drakulić, ki ima novo knjigo v slovenščini: Nevidna ženska in druge zgodbe. Spoznali boste Majo Sarihodžić. Mlada pevka z umetniškim imenom Maya Sar je pred desetimi leti predstavljala Bosno in Hercegovino na Evroviziji, danes pa živi v Sloveniji. Prisluhnili smo tudi predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. V posebni poslanici je pozvala poslance k premisleku o spremembi zakonodaje, s katero bi izbrisani lažje uveljavili svoje pravice. Status si je v 31 letih uredila komaj polovica od 25.671 izbrisanih. Številni postopki so odprti še danes.
Gost v oddaji je aktivist za pravice izbrisanih otrok in prostovoljec Ratko Stojiljković. Spregovoril je o posledicah izbrisa, ki je doletel veliko narodnostno mešanih družin. Spoznamo tudi Belmina Godinjaka, državnega prvaka Bosne in Hercegovine v triatlonu, ki pridno trenira na atletskem stadionu Kladivar v Celju. V tem mestu smo obiskali tudi delavnico ročnih del, v oddaji pa lahko prisluhnete pesmi Oblak hrvaškega pesnika Dobriše Cesarića v prevodu Toneta Pavčka.
Neveljaven email naslov
