Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavnica Društva SOS telefon in predsednica Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje Jasmina Imširović je spregovorila o stereotipih, ki jih mlade pripadnice etničnih skupnosti poslušajo od otroštva, to pa jim pozneje preprečuje, da bi se zoperstavile nasilnežem. V oddaji boste videli tudi pretresljiv videoposnetek proti nasilju nad ženskami. Pogovarjali smo se z igralcem Benjaminom Krnetićem, ki redno sodeluje z Goranom Vojnovićem, v predstavi Figa pa je bil tudi svetovalec za hrvaški, srbski in bosanski jezik. Preverili smo, kako Tržačani s srbskimi, hrvaškimi in slovenskimi koreninami skupaj s prijatelji z umetnostjo premagujejo covid 19: Bojan Mitrović in Marinella Miletich koncerte in razstave po zgledu Dunaja in Berlina organizirata kar v stanovanjski stavbi.
Te dni smo znova priče pretresljivim posnetkom beguncev z belorusko-poljske meje, ki opominjajo, da migrantska kriza še zdaleč ni končana. Zato so toliko bolj zanimive pripovedi Afganistancev, ki jih v svoji najnovejši dokumentarni drami Najlepša dežela na svetu predstavlja Želimir Žilnik. O teh in drugih razmerah po svetu smo se v Portorožu pogovarjali s srbskim režiserjem slovenskega rodu Želimirjem Žilnikom. V Trstu je o edinem jugoslovanskem nobelovcu za NaGlas! spregovorila profesorica slovenščine Marija Mitrović, ki je Iva Andrića tudi osebno poznala. Potem ko so Slovenski knjižni sejem že drugič odpovedali zaradi epidemije, smo obiskali Interliber, knjižni sejem v Zagrebu. Na ljubljanski razstavi z naslovom Nisem sama smo izvedeli, česa si najbolj želijo priseljenke, ki so se ustalile v Sloveniji.
Gost v oddaji je tokrat dramaturg in scenarist Milan Ramšak Marković, ki zadnja leta živi med Ljubljano, Beogradom in Malmöjem. Izvedeli boste, zakaj je jugonostalgija nekonstruktivno čustvo, kdo so švedski čefurji in kako te imenujejo v Srbiji. V oddaji tudi o letos preminulem pesniku, pisatelju, esejistu in povezovalcu bosansko-hercegovske in slovenske kulture Josipu Ostiju. O tem »svečeniku knjige«, kakor so ga mnogi imenovali, sta spregovorila njegova prijatelja Boris A. Novak in Mirsad Begić. Slednji je po Ostijevem naročilu izdelal tudi prvi kip Srečka Kosovela v njegovem Tomaju – kraju, kjer je drugo polovico svojega življenja preživel tudi v Sarajevu rojeni Josip Osti.
Od nikoder z ljubeznijo – tak je naslov prvega romana pisatelja, pesnika, esejista, prevajalca in publicista Đorđa Matića. V njem v Zagrebu rojeni Matić opisuje svoje življenje v pregnanstvu na Nizozemskem. Po 30 letih se je vrnil na Hrvaško. Koliko se je spremenila dežela, iz katere je odšel, koliko pa se je spremenil sam? V oddaji tudi o poklonih narodnima buditeljema iz 19. stoletja: Ljubljana je dobila spomenik hrvaškemu jezikoslovcu Ljudevitu Gaju, Zagreb pa spomenik Francetu Prešernu. Odkrili so ju ob najvišjih državnih časteh.
Gost oddaje je glasbenik, skladatelj, filozof, in kot se imenuje sam, arheolog sevdaha Damir Imamović. Je predstavnik novega sevdaha, ki ima korenine prav v Sloveniji. Damir sicer prihaja iz znane sarajevske glasbene družine Imamović: njegov ded Zaim je bil priljubljen izvajalec sevdaha že v 40. in 60. letih 20. stoletja, oče Nedžad je igral basovsko kitaro. Damir je bogati družinski tradiciji dodal poseben zven z glasbilom tambur, ki je bilo delno izdelano v Mengšu. Večkrat nagrajenega Damirja Imamovića poslušajo po vsej Evropi in drugod po svetu, tudi v Indiji, Mehiki in na Kitajskem. Prisluhnite mu tudi vi.
Projekt Le z drugimi smo je v petih letih več kot deset tisočim vzgojiteljem, učiteljem in pedagoškim delavcem približal priseljence, večkulturnost in večjezičnost. Ali so dovolj občutljivi zanje? Na to vprašanje bo odgovorila strokovnjakinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU-ja dr. Mirjam Milharčič Hladnik. V Lendavi je na ogled razstava svetovno znanega hrvaškega umetnika Stephana Lupina. Ob skulpturah največ pozornosti obiskovalcev pritegnejo fotografije Micka Jaggerja in drugih znanih osebnosti iz 80 let. Kaj je skrivnost uspešnega, mešanega slovensko-črnogorskega zakona? To v oddaji razkrije Drago Marojević, ribič, gostinec, boksar in pesnik iz Pirana.
Enajsti september nas je vse spremenil, pravi strokovnjak za upravljanje z nepremičninami Jovica Jakovac, ki je bil ob terorističnih napadih na newyorška dvojčka pred dvajsetimi leti v Pensilvaniji. Na univerzi Temple v Filadelfiji je takrat študiral politično ekonomijo in politične vede, a ga je življenje po petnajstih letih spet zaneslo v domačo regijo. Nekaj časa je živel v Beogradu, pred sedmimi leti pa se je odločil, da se z družino preseli v Slovenijo. Meni namreč, da je Slovenija za otroke najboljša država na svetu. Ker upravlja z naložbenimi nepremičninami največje bančne skupine v regiji, Slovenijo pogosto promovira tudi med tujimi vlagatelji. V tokratni oddaji Naglas tudi o odprtem SOS telefonu za priseljenke in otroke, ki so žrtve nasilja, zdaj tudi v albanščini, bosanščini, hrvaščini, ruščini in angleščini. Za konec pa še ščepec makedonske poezije.
Gost zadnjega letošnjega Naglasa je Vlado Kreslin, glasbenik, skladatelj, kantavtor in, kot ga kličejo v Sarajevu, »Slovenec, ki poje sevdalinke«. Spregovoril je o tem, kako je sevdah približal Slovencem, in se spomnil na prvi veliki koncert po vojni v Bosni in Hercegovini, leta 2000, na katerem je pesem Žute dunje zapel skupaj s skupino Indeksi. V oddaji bomo zavrteli tudi novi spot, duet Vlada Kreslina in Damirja Imamovića. Ker ima kruh poseben status na Balkanu, zlasti med prazniki, smo obiskali butično pekarno v Rožni dolini, kjer te dni diši po prazničnem kolaču. »Kruha ne naredi moka, ampak roka,« poznavalsko pravi inženir živilske tehnologije Risto Pecev, ki je v pekarni našel tudi ljubezen svojega življenja.
Gost oddaje je radijski voditelj, imitator, stand up komik in vrhunski šaljivec Denis Avdić, ki vsako jutro zbuja več kot 230.000 poslušalcev. Zaupal nam je tudi, zakaj rad hodi v Bosno in se še raje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril dom. Za NaGlas! je častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji, doktor Šime Ivanjko, obujal spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške. Tudi Josef Šimčik - prva žrtev osamosvajanja med pekrskimi dogodki - je bil priseljenec s Hrvaške. V oddaji tudi o sodelovanju med Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji in Srbskim kulturnim centrom – društvom Mihajlo Pupin iz Ljubljane, ki sta 12. junij razglasila za dan slovensko-srbskega prijateljstva. Pupinovo knjižnico v Ljubljani so prenovili in preselili.
Po 40 letih smo v slovenščini dobili nov prevod temeljnega dela črnogorskega pesnika in vladike Petra Petrovića Njegoša Gorski venec. Tudi naša gostja je odraščala v Črni gori: operna pevka Natalija Radić poje v ekološki operi Ramba Amadeusa. Zadnja leta živi v Ljubljani, kjer starostnikom z demenco v domu na Bokalcah pomaga z muzikoterapijo. Pesnik in fizik Dragan Mitić pa je spomin izgubil zaradi nesreče in si ga povrnil s poezijo. V Naglasu tudi novi makedonski recital, tokrat posvečen Ohridu.
Marko Đorđić se vrača, je naslov najnovejšega romana Gorana Vojnovića, ki je bil gost v studiu oddaje NaGlas!. Večkrat nagrajeni pisatelj, filmski režiser in kolumnist slovensko kulturo prepleta s kulturami, jeziki in navadami pripadnikov drugih narodnosti, ki tukaj živijo že desetletja. Kdaj je beseda »čefur« dovoljena, kdaj postane žaljivka? Ali je dvojezičnost oblika ustvarjalne shizofrenije? Zakaj je dokumentarec o slovenski košarkarski pravljici v Istanbulu, ki ga Vojnović te dni montira, zgodba o patriotizmu? Odgovore dobite v soboto ob 12.40. NaGlas! tudi o priseljenskih in manjšinskih avtorjih, ki že 43 let sodelujejo na prireditvi Sosed tvojega brega.
Kako je burek prišel med Slovence, je v studiu pojasnil Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je nedavno objavil knjigo ABCČĆ migracij. Obiskali smo Anin dvor v Rogaški Slatini, kjer hranijo številne predmete, fotografije in spominke, ki dokazujejo vezi Slovenije z dinastijo Karađorđević. Vožnja s fičkom ni samo spomin na mladost, za Mirka Stavreva je tudi način ohranjanja romantike in harmonije v zakonu. V oddaji boste videli prispevek o inovativnih učiteljih, ki so otrokom priseljencem tudi s hrano popestrili ure slovenščine med poukom na daljavo.
Neveljaven email naslov
