Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je burek prišel med Slovence, je v studiu pojasnil Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je nedavno objavil knjigo ABCČĆ migracij. Obiskali smo Anin dvor v Rogaški Slatini, kjer hranijo številne predmete, fotografije in spominke, ki dokazujejo vezi Slovenije z dinastijo Karađorđević. Vožnja s fičkom ni samo spomin na mladost, za Mirka Stavreva je tudi način ohranjanja romantike in harmonije v zakonu. V oddaji boste videli prispevek o inovativnih učiteljih, ki so otrokom priseljencem tudi s hrano popestrili ure slovenščine med poukom na daljavo.
Kje so za 1. maj tuji delavci? Kaj jim prinaša novi zakon o tujcih? Zakaj se v Slovenijo priseljujejo ženske? Kaj si za praznik dela želijo sindikalisti? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjala strokovnjakinja za migracije, sociologinja dr. Sanja Cukut Krilić. V Kopru smo obiskali 90-letnega Aleksandra Vukovića, ki ruši stereotipe o Črnogorcih: najstarejši obrtnik v Sloveniji vsak dan nekaj ur popravlja čevlje v svoji mojstrski delavnici. Zaupal nam je tudi, kako je včasih praznoval praznik dela.
Najnovejši spot Dina Merlina in Senidah Dođi ima na YouTubu že več kot deset milijonov ogledov. Tudi po zaslugi slovenske režiserke in glasbenice Katarine Rešek z umetniškim imenom Кукла Kesherović, ki je naša gostja. Svoje ime piše v cirilici, v videospotih pa uporablja elemente bogate slovanske in balkanske dediščine. Nedavno je v Franciji s filmom Sestre zmagala na največjem festivalu kratkega filma na svetu; drugo leto ga utegnejo nominirati za oskarja. Pokazali vam bomo tudi prav posebne selfije kosovskih priseljenk, ki se uspešno vključujejo v slovensko družbo.
Samira Kentrić, vizualna umetnica, znana po svojih političnih ilustracijah, te dni upodablja 30 let slovenske osamosvojitve. Risbe bodo konec junija izšle v reviji Borec. Kaj bo na njih? Kakšna pa je videti tako imenovana nova normalnost? Obiskali smo trgovinico v ljubljanskih Fužinah, ki že 25 let ponuja okuse Balkana in se zdaj seli na splet. Svojih začetkov se je spominjal Trajče Andonov, tudi ustanovitelj MKD Ljubljana in podpornik Makedonske pravoslavne cerkve v Sloveniji. Gledalci bodo izvedeli tudi, kaj je urbani sketching, ki ga je k nam prinesel ilustrator Mitja Bokun.
Čeprav ima Koprčanka Selma Skenderović komaj 19 let, že deset let piše kratke zgodbe in pesmi. Zmagala je na Festivalu mlade literature Urška, namenjenem mladim avtorjem, ki pišejo v slovenskem jeziku. Slovenščina ni Selmin materni jezik, zato je njen uspeh toliko večji. A to še ni vse: Selma uspešno študira slovenščino in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prisluhnili smo tudi makedonski poeziji in se pozanimali, kaj navdihuje mladi bosansko-hercegovski pisateljici Senko Marić in Lano Bastašić. Založba Sanje je nedavno izdala njuna romana v slovenščini. V oddaji predstavimo tudi Đorđa Petrovića, otroka z Downovim sindromom iz Niša. Zaradi te okoliščine se je družina preselila v Slovenijo. Đoleta in njegove prijatelje smo obiskali v Centru Janeza Levca v Ljubljani.
Zakaj za Đorđem Balaševićem žaluje vsa nekdanja Jugoslavija? Kaj so o panonskem mornarju dejali njegovi slovenski prijatelji in oboževalci, ki so se ob njegovih pesmih zaljubljali? Zakaj se je Đole vedno znova vračal v Slovenijo? O fenomenu Balašević govorijo Vladimir Rukavina, Svetlana Slapšak, Jože Oberstar, v studiu pa kulturolog, predavatelj na FDV-ju Peter Stanković.
Zakaj Albanci, Črnogorci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi zahtevajo, da bi se aprila na popisu prebivalstva izrekli o svoji narodni pripadnosti? Kdo lahko zakonito zbira podatke o narodnostni pripadnosti? Da Slovenija nima ustreznih statističnih podatkov o etničnih skupnostih, je vlado pred tremi leti opozoril posebni poročevalec Združenih narodov. Zakaj sploh država potrebuje te podatke? O manjšinah in Sloveniji kot večkulturni družbi smo se pogovarjali z mednarodno strokovnjakinjo za varstvo narodnih manjšin in predavateljico na FDV-ju dr. Petro Roter.
Nekaj dni po smrti igralke Mire Furlan v Los Angelesu so ji someščani izkazovali spoštovanje z rožami in svečami pred njenim nekdanjim domovanjem v Zagrebu. Od kod naenkrat ta ljubezen in krokodilje solze okolja, ki je vrhunsko in večkrat nagrajeno igralko hrvaškega rodu pred 30 leti zavrglo zaradi ljubezni s Srbom? Kako se ustanove in države soočajo s temnimi platmi svoje preteklosti? Kdo se je komu opravičil in zakaj? Ali bodo izbrisani dočakali opravičilo predsednika republike in vlade? O soočanju s temnimi platmi preteklosti je v studiu spregovorila dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani.
Potres v Petrinji je na noge dvignil tudi vso hrvaško skupnost pri nas: Zveza hrvaških društev v Sloveniji je s 1500 člani in s pomočjo slovenskih društev in podjetij do zdaj zbrala za 55 ton pomoči. Pomoč je zbiralo tudi Hrvaško kulturno društvo v Mariboru. Leto dni ga vodi Koraljka Čeh, ki je bila tokrat gostja v našem studiu. Spregovorila je tudi pouku na daljavo za otroke priseljence, saj dela kot knjižničarka in pomočnica ravnateljice na OŠ Janka Padežnika v Mariboru. Objavljamo tudi pretresljivo izpoved Anadele Sinanović, priseljenke iz Bosne in Hercegovine, ki se je sama učila šolanja na daljavo, da bi lahko pomagala otrokoma, ki veliko ur preživita sama doma, 11-letna hči pa je , ko je bila sama doma, po nesreči zažgala preprogo. Kdaj se bodo šole odprle za vse učence? NaGlas!
Gostinec Momčilo Jorgaćević - Moma je Slovencem približal leskovški žar. Znanje je prinesel iz domačih krajev, saj se je rodil blizu Leskovca. Zakaj je prav to mesto na jugu Srbije najbolj znano po jedeh z žara? Kakšne pleskavice imajo radi Slovenci? Nazadnje jih je Moma s sodelavci spekel kar 1100, in to pred Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani, kjer jih podaril zaposlenim zdravstvenim delavcem. Oddaja NaGlas! praznuje šesti rojstni dan. Ob tej priložnosti sta Sarajevčana, ki že 25 let živita v Ljubljani, arhitekt Emir Jelkić in grafični oblikovalec Miroslav Banovšek – Dado, uprizorila tekmovanje v pripravi kadaifa, bosanske slaščice, ki mnogim vzbuja prijetne spomine na otroštvo. Prisluhnili smo tudi magistru klarineta in skladatelju Goranu Bojčevskemu. Zaigral je makedonsko ljudsko pesem Zajdi, zajdi.
Aleksandra Balmazović že vrsto let goji igralsko kariero med Slovenijo in Srbijo. Te dni je v srbščini in slovenščini zaigrala v dveh televizijskih nadaljevankah, spustila se je tudi v producentske vode in želi posneti film o Nikoli Tesli. Mile Đurđević je iz Srbije v Slovenijo prišel na študij harmonike in na sprejemnem izpitu na glasbeni akademiji v Ljubljani dosegel vseh sto točk. Obiskali smo tudi atelje akademskega slikarja Petra Beusa, Mostarčana, ki v Ljubljani živi in ustvarja že več kot 60 let. Skupaj z drugimi tukaj živečimi bosanskimi slikarji se pripravlja na razstavo slik bosanskih konj iz kobilarne v Zagorju ob Savi. Te dni je v dvojezični pesniški zbirki izšla makedonska poezija, posvečena Ohridu, drobcu iz nje lahko prisluhnete v oddaji NaGlas. Vabljeni k ogledu!
Kako preživeti v novi družbeni realnosti, smo vprašali antropologinjo in psihoterapevtko mag. Ivano Mandarić, ki se je še v najstniških letih iz Somborja preselila v Pulj, študirala je v Zagrebu, zadnjih 20 let pa delala na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Zdaj se ukvarja s transakcijsko analizo. Spoznali boste Ano Lučić Vraneš, ki je prehodila pot od novinarke v Črni gori do diplomirane medicinske sestre v Sloveniji in od začetka epidemije pomaga tudi covidnim bolnikom. Obiskali smo okrepčevalnico bratov Dželadini v Domžalah: potomca albanskih priseljencev iz Severne Makedonije hrano večkrat podarita zdravstvenim delavcem, Rdečemu križu in brezdomcem. Vabljeni tudi v svet makedonske poezije: izbrane pesmi o Ohridu recitirajo študenti makedonistike Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov
