Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetniški vodja ljubljanskega baleta je pojasnil, kako se je zaljubil v balet. Prisluhnili smo flavti 14-letne Jane Ilić in pokukali v skrivnosti bosanskih piramid. Petar Đorčevski je svoje prve baletne korake naredil v baletni šoli Luja Daviča v Beogradu, izpopolnjeval se je na Dunaju in v Baletni šoli princese Grace v Monaku. Kot baletni solist nastopa v hit predstavi Veliki Gatsby. Danes 14-letna Jana Ilić je kot desetletna deklica navdušila občinstvo v Carnegie Hallu v New Yorku, prvi solistični koncert v Ljubljani pa bo imela 28. februarja. Dr. Semir Osmanagić je pojasnil, zakaj posebna energija bosanskih piramid številne Slovence privlači v Visoko v osrednji Bosni.
Nacionalizem je predvsem paranoja – to je samo eno izmed močnih sporočil pisatelja Danila Kiša, ki velja tudi 30 let po smrti avtorja Enciklopedije mrtvih in Grobnice za Borisa Davidoviča. V Sloveniji spomin na Danila Kiša skoraj deset let neguje Srbski kulturni center (SKC) Danilo Kiš, letos z razstavo in projektom Manjšine na mreži. O manjšinski kulturni politiki smo se pogovarjali z vodjo projektov SKC Danilo Kiš Ireno Vujčić Pavlović. Sprehodili smo se mimo koprskih palač, ki so jih od 13. stoletja naprej gradili Albanci in spili kavo z Marijo Tul, »mamo kave Barcaffe«. Prisluhnili smo tudi verzom bosanskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija.
Naša gostja je bila zmagovalka filmskega festivala v Pulju, režiserka Dana Budisavljević. Je prva ženska, ki si je po letu 1957 prislužila zlato areno za režijo, in sicer z igrano-dokumentarnim filmom Dnevnik Diane Budisavljević. To je nekakšen hrvaški Schindlerjev seznam, saj je bila zgodba o Avstrijki, ki je v NDH rešila 10.000 srbskih otrok iz Jasenovca, skoraj neznana. Iz pozabe jo je potegnila prav režiserka Dana Budisavljević s skoraj enakim imenom kot junakinja filma – Diana Budisavljević. V oddaji boste spoznali tudi kuharja iz Črne gore Komnena Bakića in akademsko keramičarko iz Beograda Bojano Ristevski – oba zdaj domujeta v Ljubljani.
Samo v tem šolskem letu se je prvič v klopi slovenskih osnovnih šol usedlo kar 1.700 priseljencev. Vključevanje otrok-priseljencev je vrsto let temeljilo na projektih in dobri volji posameznih učiteljev, a kaže, da se je država končno sistematično lotila izzivov priseljevanja. Kaj točno prinaša nov pravilnik za osnovne šole za učence-tujce, je v studiu pojasnil Anton Baloh z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Bosanski glasbenik Avdo Lemeš je predstavil glasbilo saz, ob katerem sevdalinke najbolje zvenijo. V kar štirih jezikih smo se pogovorili o ljubezni.
Na jutrišnjem Ljubljanskem maratonu bo tekla tudi naša današnja gostja, predavateljica sociologije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani doc. dr. Tamara Pavasović Trošt. Doktorirala je na Harvardu, predavala na Princetonu. Kako se kot strokovnjakinja za stereotipe proti njim bojuje pred okenci ljubljanske upravne enote? Kaj je zapisala v znanstvenem članku o nacionalizmu, ki ga je lani nagradila prestižna ugledna Londonska šola za ekonomske in politične vede? Kako ohranja spomin na pokojnega soproga Roka Trošta? To so samo nekatera izmed vprašanj, ki smo ji zastavili v studiu. Prisluhnite tudi ljudskim pesmam Fijolic Medžimurskega folklornega društva Ljubljana in preverite, zakaj vse več mladih iz Črne gore študira v Sloveniji.
Kaj je vlada zapisala v prvi migracijski strategiji? Čigava skrb so priseljenci? Kako so se zadeve lotili na Švedskem, smo vprašali strokovnjakinjo z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof. dr. Marino Lukšič Hacin. Obiskali smo Ljudsko univerzo na Jesenicah, kjer so v zadnjih dveh letih organizirali praktične jezikovne delavnice za več kot 200 priseljencev. Miklavž Komelj bo v slovenščino prepesnil Gorski venec največjega črnogorskega pesnika Petra Petrovića Njegoša. Kako je črna komedija Leto opice prvič združila filmske producente iz Srbije, Kosova, Makedonije in Slovenije?
V stotem NaGlasu, edini TV-oddaji za skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, bo gost filmski in gledališki igralec Saša Tabaković, ki ima kar dva materna jezika – slovenščino in srbščino. Borštnikov nagrajenec priznava, da bi se dolgočasil, če bi bil samo Slovenec, saj močno čuti svoje bosanske in srbske korenine. Rad zapoje tudi sevdalinko. V jubilejni oddaji gostimo kitarski Duo Aritmija, posnetke z voščili pa so nam ob 100. oddaji poslali Tanja Ribič, Tomislav Jovanović Tokac, Vlatko Stefanovski, Challe Salle, Zlatan Čordić Zlatko in drugi. Vabljeni k ogledu 100. oddaje NaGlas!
Kar 27 let po izbrisu si v kinih lahko ogledamo slovenski film o najbolj množični kršitvi človekovih pravic pri nas. Izbrisano je odlično zaigrala hrvaška igralka Judita Franković Brdar, ki smo jo v studiu vprašali, ali se je težko naučila slovensko. Spregovorili smo tudi o tem, kako s filmskim snemalcem Marko Brdarjem živita med Zagrebom in Ljubljano. Igralec Robert Korošec najraje poje kot Tifa iz Bijelega Dugmeta, nastopa pa tudi v prvi slovenski uprizoritvi musicala Addamsovi v MGL-u. Spoznali boste akademskega grafičnega oblikovalca Admirja Ganića, Sarajevčana, ki je narisal sevdah in je slaba tri leta vodja Ateljeja Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani.
Jugoslavija kot visoko tehnološko razvita družba, v kateri je na oblasti Ante Marković?! Sliši se kot znanstvena fantastika, kar tudi je. Gre za uspešnico Res vam hvala srbskega pisatelja, novinarja in aktivista Marka Vidojkovića, ki so jo prevedli v slovenščino. Z avtorjem smo se pogovarjali tudi o protivladnih demonstracij v Srbiji, saj je Vidojković eden od vidnejših obrazov protestov proti predsedniku Aleksandru Vučiću. V oddaji boste spoznali trenerko bodočih košarkarskih zvezdnic na slovenskem parketu in nekdanjo uspešno košarkarico s Kosova Shemsije Tolaj. Obiskali smo umetnico Katinko Dimkarosko, ki svojo kreativnost izraža skozi glasbo in oblikovanje oblačil, predvsem pa nadaljuje delo svojega očeta Ljubena Dimkaroskega, ki je zaslovel kot izvajalec na kopijo neandertalske piščali. Bili smo tudi na 74. rojstnem dnevu bosansko-hercegovskega in slovenskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija v društvu Ljiljan.
»Ne gre samo za to, da smo bili čefurji, Fužine so bile zanimiv kraj, ker so tam skupaj živeli pripadniki raznih slojev,« se je odraščanja v večnarodnostni ljubljanski soseski spomnil pisatelj, scenarist, režiser in kolumnist Goran Vojnović, ki je najprej z romanom, potem pa še s filmom Čefurji raus prvi v Sloveniji v literarnem in filmskem jeziku upodobil odraščanje druge generacije priseljencev. Gost v studiu raper Zlatko je zatrdil: »Nisem priseljenec. Dovolite mi, da sam povem, kdo sem in kaj sem. Rojen sem v Ljubljani v času skupne države Jugoslavije. Počutim se kot Zemljan«. Anto Bartulović je včasih izdeloval Štafete mladosti in številne pripomočke za slepe otroke, danes pa iz Ljubljane na Barčašijo pošilja uhane v obliki džezvic, ki jih tudi sam izdeluje. Preverili smo tudi, zakaj je pogled portretirancev Ivane Kobilca navdihnil akademsko slikarko Aleksandro Atanasovsko.
Medtem ko se je prva generacija priseljencev trudila čim bolj asimilirati, je druga generacija med odraščanjem odkrila nov svet in iskala svoje korenine, pravi Amir Muratović, scenarist in režiser številnih filmov s priseljensko tematiko. V studiu smo ga vprašali tudi, zakaj je bilo Sarajevo pomembno za Ivana Cankarja, saj je nazadnje ustvaril igrano-dokumentarni film Cankar. V oddaji predstavljamo kiparja bosanskih korenin Edina Šćuka, ki je na povabilo Slovenske vojske upodobil največjega slovenskega pisatelja v vojašnici na Vrhniki. V NaGlasu! smo spregovorili tudi o mladi slovenski vizualni umetnici Kaji Avberšek, ki jo je navdihnila popevka Lepe Brene Mile voli disko.
Etnomuzikologinja in etnokoreologinja dr. Vesna Bajić Stojiljković je leta 2007 ustanovila Akademsko kulturno umetniško društvo Kolo v Kopru, danes pa predava na Univerzi Alma Mater Europea v Ljubljani in Mariboru. Je tudi predstavnica novoustanovljene Zveze Srbov Slovenije v svetu slovenske vlade za vprašanja narodnih skupnosti SFRJ. Po 25 letih razpršenega delovanja v številnih društvih in zvezah so se namreč slovenski Srbi združili v eno krovno organizacijo - Zvezo Srbov Slovenije. Predsednik je postal odvetnik Marko Sladojević. Bili smo na slavnostni 30. obletnici prvega albanskega kulturnega društva v Ljubljani Migjeni. Skočili smo tudi na Bjelašnico, kjer sta film o tradicionalnem načinu življenja na najvišje ležeči vasici v Bosni in Hercegovini posnela slovenska etnologa Manca Filak in Žiga Gorišek.
Neveljaven email naslov
