Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je vlada zapisala v prvi migracijski strategiji? Čigava skrb so priseljenci? Kako so se zadeve lotili na Švedskem, smo vprašali strokovnjakinjo z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof. dr. Marino Lukšič Hacin. Obiskali smo Ljudsko univerzo na Jesenicah, kjer so v zadnjih dveh letih organizirali praktične jezikovne delavnice za več kot 200 priseljencev. Miklavž Komelj bo v slovenščino prepesnil Gorski venec največjega črnogorskega pesnika Petra Petrovića Njegoša. Kako je črna komedija Leto opice prvič združila filmske producente iz Srbije, Kosova, Makedonije in Slovenije?
V stotem NaGlasu, edini TV-oddaji za skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, bo gost filmski in gledališki igralec Saša Tabaković, ki ima kar dva materna jezika – slovenščino in srbščino. Borštnikov nagrajenec priznava, da bi se dolgočasil, če bi bil samo Slovenec, saj močno čuti svoje bosanske in srbske korenine. Rad zapoje tudi sevdalinko. V jubilejni oddaji gostimo kitarski Duo Aritmija, posnetke z voščili pa so nam ob 100. oddaji poslali Tanja Ribič, Tomislav Jovanović Tokac, Vlatko Stefanovski, Challe Salle, Zlatan Čordić Zlatko in drugi. Vabljeni k ogledu 100. oddaje NaGlas!
Kar 27 let po izbrisu si v kinih lahko ogledamo slovenski film o najbolj množični kršitvi človekovih pravic pri nas. Izbrisano je odlično zaigrala hrvaška igralka Judita Franković Brdar, ki smo jo v studiu vprašali, ali se je težko naučila slovensko. Spregovorili smo tudi o tem, kako s filmskim snemalcem Marko Brdarjem živita med Zagrebom in Ljubljano. Igralec Robert Korošec najraje poje kot Tifa iz Bijelega Dugmeta, nastopa pa tudi v prvi slovenski uprizoritvi musicala Addamsovi v MGL-u. Spoznali boste akademskega grafičnega oblikovalca Admirja Ganića, Sarajevčana, ki je narisal sevdah in je slaba tri leta vodja Ateljeja Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani.
Jugoslavija kot visoko tehnološko razvita družba, v kateri je na oblasti Ante Marković?! Sliši se kot znanstvena fantastika, kar tudi je. Gre za uspešnico Res vam hvala srbskega pisatelja, novinarja in aktivista Marka Vidojkovića, ki so jo prevedli v slovenščino. Z avtorjem smo se pogovarjali tudi o protivladnih demonstracij v Srbiji, saj je Vidojković eden od vidnejših obrazov protestov proti predsedniku Aleksandru Vučiću. V oddaji boste spoznali trenerko bodočih košarkarskih zvezdnic na slovenskem parketu in nekdanjo uspešno košarkarico s Kosova Shemsije Tolaj. Obiskali smo umetnico Katinko Dimkarosko, ki svojo kreativnost izraža skozi glasbo in oblikovanje oblačil, predvsem pa nadaljuje delo svojega očeta Ljubena Dimkaroskega, ki je zaslovel kot izvajalec na kopijo neandertalske piščali. Bili smo tudi na 74. rojstnem dnevu bosansko-hercegovskega in slovenskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija v društvu Ljiljan.
»Ne gre samo za to, da smo bili čefurji, Fužine so bile zanimiv kraj, ker so tam skupaj živeli pripadniki raznih slojev,« se je odraščanja v večnarodnostni ljubljanski soseski spomnil pisatelj, scenarist, režiser in kolumnist Goran Vojnović, ki je najprej z romanom, potem pa še s filmom Čefurji raus prvi v Sloveniji v literarnem in filmskem jeziku upodobil odraščanje druge generacije priseljencev. Gost v studiu raper Zlatko je zatrdil: »Nisem priseljenec. Dovolite mi, da sam povem, kdo sem in kaj sem. Rojen sem v Ljubljani v času skupne države Jugoslavije. Počutim se kot Zemljan«. Anto Bartulović je včasih izdeloval Štafete mladosti in številne pripomočke za slepe otroke, danes pa iz Ljubljane na Barčašijo pošilja uhane v obliki džezvic, ki jih tudi sam izdeluje. Preverili smo tudi, zakaj je pogled portretirancev Ivane Kobilca navdihnil akademsko slikarko Aleksandro Atanasovsko.
Medtem ko se je prva generacija priseljencev trudila čim bolj asimilirati, je druga generacija med odraščanjem odkrila nov svet in iskala svoje korenine, pravi Amir Muratović, scenarist in režiser številnih filmov s priseljensko tematiko. V studiu smo ga vprašali tudi, zakaj je bilo Sarajevo pomembno za Ivana Cankarja, saj je nazadnje ustvaril igrano-dokumentarni film Cankar. V oddaji predstavljamo kiparja bosanskih korenin Edina Šćuka, ki je na povabilo Slovenske vojske upodobil največjega slovenskega pisatelja v vojašnici na Vrhniki. V NaGlasu! smo spregovorili tudi o mladi slovenski vizualni umetnici Kaji Avberšek, ki jo je navdihnila popevka Lepe Brene Mile voli disko.
Etnomuzikologinja in etnokoreologinja dr. Vesna Bajić Stojiljković je leta 2007 ustanovila Akademsko kulturno umetniško društvo Kolo v Kopru, danes pa predava na Univerzi Alma Mater Europea v Ljubljani in Mariboru. Je tudi predstavnica novoustanovljene Zveze Srbov Slovenije v svetu slovenske vlade za vprašanja narodnih skupnosti SFRJ. Po 25 letih razpršenega delovanja v številnih društvih in zvezah so se namreč slovenski Srbi združili v eno krovno organizacijo - Zvezo Srbov Slovenije. Predsednik je postal odvetnik Marko Sladojević. Bili smo na slavnostni 30. obletnici prvega albanskega kulturnega društva v Ljubljani Migjeni. Skočili smo tudi na Bjelašnico, kjer sta film o tradicionalnem načinu življenja na najvišje ležeči vasici v Bosni in Hercegovini posnela slovenska etnologa Manca Filak in Žiga Gorišek.
Albanci so v 15. stoletju ustvarili mestno jedro Kopra, Miklošič, Nahtigal, Čop so bili albanologi, ob koncu 80ih pa so Albanci prav med Slovenci pridobili prvega političnega zaveznika znotraj Jugoslavije, navaja globoke vezi med narodoma dr. Martin Berishaj, eden od ustanoviteljev prvega albanskega kulturnega društva Migjeni v Ljubljani, ki junija praznuje 30 let delovanja. V Novem mestu smo se pogovarjali z znanim hrvaškim pisateljem in kolumnistom Renatom Baretićem ter obiskali Glasbeni atelje Tartini – prvo zasebno glasbeno šolo v Sloveniji, ki jo je skupaj s soprogom ustanovila Vildana Repše, hči najbolj znanega bosansko-hercegovskega skladatelja Avda Smailovića.
Slovenijo je postavila na kulinarični zemljevid sveta, je sommelierka tretje stopnje in edina ženska na Balkanu, ki se ponaša z nazivom vinska akademikinja. Posveča se tudi izobraževanju natakarjev – poklicu, ki pri nas izginja. V studiu smo Miro Šemić vprašali, kako je postala uspešna ženska v moškem poslu. Igralka Sandra Silađev je zaslovela z ženskim likom Dinje. Njeni posnetki so prava spletna senzacija, ki spravlja v dobro voljo na sto tisoče ljudi, s stand-up komičarko iz Beograda smo se pogovarjali po odmevnih nastopih v Mariboru in Ljubljani. V oddaji boste spoznali tudi mojstrico modnih pričesk Asko Kajtazović, ki se je kot deklica iz Bihaća preselila v Slovenijo in zdaj živi svoje sanje.
Čeprav je minilo 39 let, se vsak še vedno spominja, kje je bil 4.maja 1980, ko je v UKC Ljubljana umrl nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Zakaj je temu tako? Pojasnila ima predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Tanja Petrović. Posneli smo sobo, v kateri so Tita zdravili, njegov zdravstveni karton in obdukcijski zapisnik pa sta znova skrbno varovana skrivnost. Bili smo na 80-letnici legendarnega trenerja Tonija Bolkoviča, ko se mu je poklonila vsa gimnastična Slovenija. Ljubljanski teden mode je že desetič zapored privabil uveljavljene oblikovalce iz Slovenije, regije, in letos tudi Avstrije. Žirijo pa je prepričala Beograjčanka Gala Borović, ki ji je zmaga v Ljubljani odprla tudi vrata v Londonu.
Sarajevčanka Nudžejma Softić je prva ženska v Evropi, ki je pretekla maraton s hidžabom in se udeležila triatlona. S tekom, plavanjem in kolesarjenjem uspešno celi vojne rane, čustvene izgube in se zoperstavlja stereotipom v družbi. Zato jo mnogi z razlogom kličejo železna Nudži! O športu in stereotipih je spregovorila v studiu NaGlasa! V oddaji boste izvedeli tudi, zakaj si je mlada glasbenica Katarina Rešek nadela umetniško ime Kukla, ki ga piše v cirilici? V rubriki Klepetamo smo govorili o lesenih obuvalih, ki so jih upesnili celo v sevdalinkah.
V studiu je bila naša gostja dolgoletna dopisnica Dela s Kitajske Zorana Baković, ki je zadnja leta razpeta med Beogradom, Zagrebom in Dunajem. Ker je klasično kitajsko književnost diplomirala v Šanghaju, kitajščino govori brez naglasa in je o posameznih dogodkih na Kitajskem poročala prva na svetu. Čeprav za razliko od Kitajske, pri nas socializma ni več, pa spomini na delovne akcije še živijo. Se spominjaš Šamac – Sarajeva, je dokumentarni film, ki je po Sarajevu prvo premiero v regiji doživel prav v Slovenski kinoteki. V novi rubriki Klepetamo predstavljamo besede iz prvega bosansko-slovenskega slovarja.
Neveljaven email naslov
