Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Rad prihajam v Slovenijo, ker je Slovenija tisto, kar smo si mi včasih predstavljali, da bo Jugoslavija: mirna dežela, v kateri se vsi imajo radi, pa le ni bilo tako« pravi legendarni pevec iz Novega Sada Đorđe Balašević. V središču Ljubljane so makedonske pesmi, plesi in specialitete privabili številne turiste in znane Slovence, med njimi tudi nekdanjega nogometaša Saša Udoviča. Kako turiste prijazno prepričati, da se obnašajo na okolju čim bolj prijazen način – to je v osrčju raziskav slovenske znanstvenice črnogorskega rodu doktorice Ljubice Knežević Cvelbar. V tem je profesorica Ekonomske fakultete v Ljubljani v samem svetovnem vrhu. Predavala je na 33 univerzah po vsem svetu, nam pa je zaupala, da se je črnogorska himna še vedno posebej dotakne. Oj svijetla, majska zoro smo slišali tudi na svečani akademiji ob 20. obletnici črnogorskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Morača v Kranju.
Od fizičnega delavca v Narodnem domu v Mariboru do enega najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču in filmu – svojo pot je v studiu NaGlasa! strnil dramatik, dramaturg, glasbenik, pesnik in filmski scenarist Nebojša Pop-Tasić. Umetnik iz Pančeva, ki od leta 1992 živi in ustvarja v Sloveniji, je med drugim tudi avtor kabaretske izpovedi z naslovom Kako sem postal Slovenec. Enega od večjih testov strpnosti je Slovenija prestajala med begunskim valom pred skoraj tremi leti – zgodbe številnih beguncev so se dotaknile 22-letne študentke iz Ljubljane Aide Silić, ki jih je prelila v knjigo Shukran, kar v arabščini pomeni hvala. Predstavljamo tudi mlado črnogorsko režiserko Mirjano Medojević. S svojo magistrsko predstavo za AGRFT Zločin in kazen, ki jo izvaja v Lutkovnem gledališču, je lani na Borštnikovem srečanju prepričala tudi kritiko, ki ji je podelila nagrado za najboljšo uprizoritev.
Emilija Soleva Vardjan - slikarka, nagrajena zborovska pevka in velika ljubiteljica umetnosti s svojo ustvarjalnostjo in karizmo že vrsto let povezuje tukaj živeče Makedonce. Brez njene nalezljive življenjske energije skorajda ne bi bilo dogodka makedonske skupnosti v Ljubljani in širše. Portretirali smo soustanoviteljico prvega Makedonskega kulturnega društva v Sloveniji. Bili smo na 12. Festivalu bosanske hrane v Ljubljani, kjer je veliko zanimanja požela Guinnissova džezva – vanjo gre 650 litrov vode in kar 65 kilogramov kave. Kavo iz velikanke je preizkusilo kar pet milijonov ljudi po vsem svetu in 3.650 Ljubljančanov. Na Krvavcu smo smučali z Albinom Tahirijem: prvi kosovski smučarski reprezentant na Olimpijadi v Pjongčangu je zobozdravnik s Koroške. Njegov oče je v 70ih prišel delat v železarno na Ravne na Koroškem, Albin pa je nedavno diplomiral iz stomatologije. Potrebujemo več medkulturnih mediatorjev, pa je pristojne pozvala Vera Haliti, medkulturna mediatorka za albansko govoreče ženske na Ljudski univerzi v Celju.
Nekdanji slovenski reprezentant in prvak evrolige Sani Bečirović je v studiu pojasnil, kako lahko tudi kletvice v srbohrvaščini motivirajo igralce na parketu. Košarka otroku s priseljenskim ozadjem pomaga izraziti njegov pravi jaz, nam je zaupal košarkarski as, ki je slovenske barve branil več kot 50-krat. Na košarkarskem igrišču za ljubljanskim Bežigradom smo ujeli Miloša Paravinjo, ki je z 18-imi leti iz hrvaškega Pulja prišel igrat košarko za Olimpijo. Kasneje je metal v koš za številne klube po vsej Evropi, ves čas ga je spremljala soproga Anja, sicer Slovenka, ki je odraščala na Švedskem. Preverili smo, kako v družini Paravinja »žonglirajo« med številnimi jeziki, ki jih obvladajo. Zapeljali smo se na slovenski Kras, kjer so v družini Gomezel potekale še zadnje kulinarične priprave pred pravoslavno veliko nočjo.
Arbnore Avdylaj je imela samo pet let ko je njena družina morala zbežati pred vojno na Kosovu. Po balkanski poti je hodila peš skozi Bosno, Hrvaško, Slovenijo in naprej v Italijo in Švico. Ko so se razmere umirile, se je družina za nekaj časa vrnila na Kosovo a se je leta 2006 trajno naselila v Sloveniji. »Daj« in »Ne razumem slovensko« sta bila edina stavka, ki ju je takrat 14-letna deklica lahko povedala v jeziku svoje nove domovine. Kljub temu je 8. razred končala z odličnim uspehom. Danes je uspešna podiplomska študentka mednarodnih odnosov na FDV-ju in prostovoljka pri Društvu Združenih narodov, ki pomaga drugim razumeti, kako je biti tujec. Najznamenitejši hrvaški kipar Ivan Meštrović je svoja dela trajno vpisal v kolektivni spomin kar treh nekdanjih skupnih držav: avstro-ogrske monarhije, Kraljevine SHS in socialistične Jugoslavije. Pogledali smo zakaj ga je pod svoje okrilje vzel starosta modernega kiparstva Auguste Rodin in se spomnili političnih idej, ki jih je podpiral kot intelektualec svojega časa. Poročali smo tudi o zbiranju podpisov za izboljšanje pravnega položaja narodnih in jezikovnih manjšin v EU z namenom, da bi Bruselj sprejel dodatne pravne podlage za zaščito njihovih pripadnikov. Državljansko pobudo je do zdaj podprlo 900.000 državljanov, za uspeh pa je treba do 3. aprila zbrati milijon podpisov. V Zalogu smo obiskali prireditev, ki tradicionalno združuje ljubitelje ljudske pesmi pri nas.
DR. EMILIJA STOJMENOVA DUH Slovensko znanost in gospodarstvo je v mrežo ustvarjalnih laboratorijev FabLab povezala znanstvenica makedonskega rodu doktorica Emilija Stojmenova Duh. Iz rojstne Vinice se je preselila v Maribor s samo 16 leti. Opravila je mednarodno maturo in leta 2009 postala najboljša študentka generacije na tamkajšnji fakulteti za elektrotehniko s povprečno oceno 9,8. Docentka na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Emilija Stojmenova Duh si prizadeva za več žensk v znanosti, ker jim to lahko izboljša kakovost življenja. Pripravili smo zgodbo o še enem Makedoncu, ki dela povsod – samo doma, v Makedoniji ne: režiser Aleksandar Popovski ima za sabo več kot 50 gledaliških predstav. Ustvarja od Stockholma in Londona do Istanbula in Grčije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Kako biti skupaj, kako smo se razvijali in kaj smo postali, ker smo čas preživljali z določeno osebo? Z večnim vprašanjem, ki preizkuša tako posameznike kot skupnosti se ukvarja performans Skupaj, ki traja kar šest ur, ustvarili pa so ga umetniki s srbskimi, hrvaškimi in bosanskimi koreninami.
Teorijo o nastanku ledenih dob in klimatskih spremembah je razvil srbski znanstvenik Milutin Milanković. Njegova Zgodovina astronomije je skoraj 70 let na voljo tudi v slovenščini, smo izvedeli na predavanju, ki so ga s pomočjo Društva Vukova zadužbina v Ljubljani organizirali Slovenska matica ter Slovenska in Srbska akademija znanosti in umetnosti. Bosansko-hercegovski pesnik Marko Tomaš je rojen v Ljubljani, oblikoval se je v Mostarju, živel je tudi v Splitu in Zagrebu. Vsa ta mesta so na njem pustila globok pečat. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj primerjalne književnosti in dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo Boris A. Novak je rojen v Beogradu. Kako je to mesto vlivalo nanj? Začetki pisanja Borisa A. Novaka so vezani za srbski jezik, saj je odraščal v dvojezičnem okolju.
Budimir Vuković živi v Sloveniji že 40 let, a še vedno nima niti enega veljavnega dokumenta. Kdo so osebe brez državljanstva? Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussodorfer poziva pristojne, naj ukrepajo, saj je Slovenija zavezana k spoštovanju evropske konvencije o človekovih pravicah. Tudi zagovornik številnih izbrisanih in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pravi, da je država dolžna takoj urediti status t.i. »dolgotrajno toleriranih oseb« . Kdo ima avtorske pravice na kletvice, smo vprašali grafičnega oblikovalca iz Somborja Branislava Miloševića, ki je mnoge športne dogodke in organizacije pri nas naredil za prepoznavne.
Slogan I feel Slovenia sta Enis Hodžić in Dunja Lederer vzela dobesedno – prijateljevanje dveh telovadcev iz Ljubljane in Osijeka se je prelevilo v ljubezen. Par si je pred ustvaril dom v Ljubljani, v tem času sta športnika postala vrhunska sodnika v gimnastiki. Na zadnji poletni Olimpijadi v Riu sta bila edina poročena sodnika na svetu, ki pa sta predstavljala različni državi: Enis Slovenijo, Dunja pa Hrvaško. Ocenjuje se, da je hrvaščina materni jezik več kot 40.000 prebivalcev Slovenije. Zato si Zveza hrvaških kulturnih društev v Slovenije že dolgo prizadeva zato, da bi Hrvate v Sloveniji priznali za manjšino. O tem se smo se v studiu pogovarjali z njihovim predsednikom gospodom Đaninom Kutnjakom. Starševstvo in boj za skrbništvo v istospolnih družinah je tema najnovejšega filma večkrat nagrajenega mladega režiserja z Reke Marka Šantića. Celovečerec z delovnim naslovom Do zvezd in nazaj je bil žal zadnji za Jerneja Šugmana.
V slovenščini je pravkar iz tiska prišla že druga knjiga mlade hrvaške pisateljice Ingrid Divković – Knjiga za divjo žensko. Poleti smo brali njen provokativni prvenec Vas j* ego? Malokdo pa ve, da za uspehom Ingrid Divković in še nekaterih mladih avtorjev iz širše regije, stoji Alis Pečarić Marić – ali kot sama sebi reče: book mama. Vplivna blogerka, čigar spletno stran Čitajknjigu.com spremlja več kot 360. 000 ljudi, je bila gostja v studiu. Obiskali smo Đurđo Strsoglavec, ki na Filozofski fakulteti v Ljubljani študente uči prevajanja v južnoslovanske jezike. Gledalci lahko spoznajo tudi ustvarjalce oddaje NaGlas!, ki je v treh letih obstoja – z izjemo smučarskih prenosov - postala najbolj gledana oddaja v v času predvajanja.
Smo tik pred novim letom, zato v studio Naglasa prihaja mojster francoskega slaščičarstva Naser Gashi. Poklic je »spekel« v Parizu, njegove jedi sta okušala svetovni zvezdi Joe Cocker in Elton John . Kanček Dalmacije je v studio prinesel skladatelj in violinist Marko Ramljak – Šibenčan, ki deset let živi v Ljubljani in nastopa skupaj z Gibonnijem, Vlatkom Stefanovskim in drugimi glasbeniki Balkana. V oddaji najdete tudi predlog za silvestrsko sladico ter nasvet kako kombinirati slaščice in vina. Marko Ramljak je zaigral violino in prestavil delček z zadnjega albuma Mindset Marko Ramljak Benda.
Njegovi spoti imajo skupaj na You Tubu več kot 27 milijonov ogledov. Kdo je Challe Salle - glasbenik, ki je obnorel slovensko mladino? Saša Petrović prihaja iz družine, ki se je konec 80-ih iz Beograda priselila na Vrhniko. Čeprav je bil rojen v Sloveniji, izgovarja trdi „l“; pri repanju pa uporablja precej srbskih besed. Ob 25. rojstnem dnevu Društva Ljiljan so se njegovi člani spomnili na enega izmed največjih bosansko-hercegovskih pesnikov – Maka Dizdarja. Letos mineva 100 let od njegovega rojstva. Jugoslovensko dramsko pozorište – znameniti JDP je pred točno 70-imi leti v Beogradu ustanovil Slovenec Bojan Stupica. Za NaGlas! govorita igralca Jelisaveta Seka Sabljić in Predrag Ejdus.
Neveljaven email naslov
