Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča Goran Injac je bil prvi in do nedavnega tudi edini tujec na položaju direktorja nekega slovenskega gledališča. Prejema grožnje, anonimneži ga zmerjajo s »smrdljivim Balkancem«. V studiu smo ga vprašali tudi, ali si tujec lahko privošči kritiko države, v kateri živi. Ko je nedavno hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović potožila, da je v socializmu obstajala samo ena zvrst jogurta, so jo takoj demantirali portali in družbena omrežja. Dogodek je pokazal, da je kulturni spomin na življenje v Jugoslaviji še kako živ. Do istega sklepa so prišli tudi raziskovalci Filozofske fakultete v Zagrebu in Ljubljani in Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, ki so izdali zbornik Kulturno življenje kapitalizma v Jugoslaviji. Bili smo tudi na Vseslovenskem bošnjaškem zboru v ljubljanskem Šentvidu in spoznali bosanskega otroškega pesnika Ismeta Bekrića.
Kako glasba in šamanstvo dvigujeta zavest ljudi - to je v osrčju zanimanja mlade glasbenice Jelene Soro iz Novega Sada, ki je z odliko magistrirala na prestižni ameriški Akademiji za glasbo Berklee in bila najboljša študentka na smeri sodobnega izvajanja in produkcije. Nadarjeno oboistko in skladateljico, ki že 13 let ustvarja v Sloveniji, smo v studiu vprašali tudi, kako je denar za študij in inštrument zbrala prek crowdfundinga - platforme za množično sofinanciranje. V Sloveniji živi 120 pisateljev in pesnikov z območja nekdanje Jugoslavije, ki ustvarjajo v svojih maternih jezikih. Vsako leto se zberejo na festivalu Sosed tvojega brega. Obiskali smo jih v Velenju, kjer so proslavili 40 let obstoja. Potem ko je Ljubljana pred štirimi leti dobila spomenik največjemu črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu, so v Podgorici nedavno postavili še spomenik Francetu Prešernu. Raziskali smo, zakaj pesnika iz 19. stoletja dobivata spomenika v 21. stoletju. Predstavili smo tudi mlado vsestransko umetnico s Ptuja Zvezdano Novaković, ki je s pesmijo »Da sem bistra voda« zmagala na etno festivalu grlenega petja v Novem Pazarju, v Srbiji.
Direktorica Zavoda KROG Emina Hadžić, ki pomaga ženskam in otrokom na Balkanu, v Afganistanu, Egiptu, Jordaniji in Libanonu, se je spomnila svojih šolskih dni v Ljubljani. Sošolci so jo sredi 80ih pogosto zmerjali in ji govorili, da je umazana Bosanka. Vprašali smo jo, kaj danes svetuje svojim hčeram, če ju sošolci dražijo zaradi imen. Politolog, aktivist in kolumnist doktor Ahmed Pašić, ki je odraščal na Jesenicah, ob vstopu v osnovno šolo ni znal niti besedice slovenščine. Humanist bosanskih korenin zadnja leta živi z družino v Singapurju, a je v našem prostoru še vedno prisoten prek kolumen, ki so zdaj izšle v knjigi z naslovom Še vedno verjamem. Jezik humanosti brez težav govori Amir Abdaković - voznik avtobusa, ki je skupaj s prijatelji, med njimi je tudi rap glasbenik Danijel Hodžić, kar 200 otrokom omogočil brezplačen dan na morju.
Mesta nas oblikujejo: esenco Beograda je oblikovalka Ljubica Suna Čehovin spravila v čudovite izdelke s kuharskimi recepti; Ljubljančanom pa je pokazala kako lahko kar doma uživajo v kavi iz Plečnikovih skodelic. Kako je ljubezen na Univerzi za glasbo v avstrijskem Grazu združila Slovenko in Hrvata? Prisluhnite zgodbi vsestranskega glasbenika Gorana Rukavine. Spoznajte arhitekto Matijo Vukovića iz Črne gore, ki v studiu Sadar-Vuga sodeluje pri rekonstrukciji grandioznega Doma Revolucije v Nikšiću. V 70-ih ga zasnoval slovenski arhitekt Marko Mušič, a do danes ni odprl svojih vrat. Odkrijte tudi, zakaj je sodelovanje z Borisom Cavazzo pomembno za operno pevko albanskega rodu Mirjam Tola.
Spoznajte čudežno deklico s flavto Jano Ilić: Ljubljančanka je imela samo deset let ko je nastopila na najprestižnejši glasbeni sceni na svetu – v dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Skupaj z družino se je v Slovenijo doselila iz Srbije, od septembra lani obiskuje Konservatorij za glasbo v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo pa že šest let katedro za staro glasbo vodi dirigent Egon Mihajlović. Baročna opera je njegova največja ljubezen, ki se je začela v Ljubljani. Na študij stare glasbe v Nemčiji je Mihajlović odšel s samo 16 leti. V studiu nam je zaupal, kdo baročno glasbo posluša danes. V Novem mestu smo obiskali makedonskega pisatelja in dramatika Davorja Stojanovskega, ki prevaja slovenske otroške klasike v makedonščino.
»Rad prihajam v Slovenijo, ker je Slovenija tisto, kar smo si mi včasih predstavljali, da bo Jugoslavija: mirna dežela, v kateri se vsi imajo radi, pa le ni bilo tako« pravi legendarni pevec iz Novega Sada Đorđe Balašević. V središču Ljubljane so makedonske pesmi, plesi in specialitete privabili številne turiste in znane Slovence, med njimi tudi nekdanjega nogometaša Saša Udoviča. Kako turiste prijazno prepričati, da se obnašajo na okolju čim bolj prijazen način – to je v osrčju raziskav slovenske znanstvenice črnogorskega rodu doktorice Ljubice Knežević Cvelbar. V tem je profesorica Ekonomske fakultete v Ljubljani v samem svetovnem vrhu. Predavala je na 33 univerzah po vsem svetu, nam pa je zaupala, da se je črnogorska himna še vedno posebej dotakne. Oj svijetla, majska zoro smo slišali tudi na svečani akademiji ob 20. obletnici črnogorskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Morača v Kranju.
Od fizičnega delavca v Narodnem domu v Mariboru do enega najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču in filmu – svojo pot je v studiu NaGlasa! strnil dramatik, dramaturg, glasbenik, pesnik in filmski scenarist Nebojša Pop-Tasić. Umetnik iz Pančeva, ki od leta 1992 živi in ustvarja v Sloveniji, je med drugim tudi avtor kabaretske izpovedi z naslovom Kako sem postal Slovenec. Enega od večjih testov strpnosti je Slovenija prestajala med begunskim valom pred skoraj tremi leti – zgodbe številnih beguncev so se dotaknile 22-letne študentke iz Ljubljane Aide Silić, ki jih je prelila v knjigo Shukran, kar v arabščini pomeni hvala. Predstavljamo tudi mlado črnogorsko režiserko Mirjano Medojević. S svojo magistrsko predstavo za AGRFT Zločin in kazen, ki jo izvaja v Lutkovnem gledališču, je lani na Borštnikovem srečanju prepričala tudi kritiko, ki ji je podelila nagrado za najboljšo uprizoritev.
Emilija Soleva Vardjan - slikarka, nagrajena zborovska pevka in velika ljubiteljica umetnosti s svojo ustvarjalnostjo in karizmo že vrsto let povezuje tukaj živeče Makedonce. Brez njene nalezljive življenjske energije skorajda ne bi bilo dogodka makedonske skupnosti v Ljubljani in širše. Portretirali smo soustanoviteljico prvega Makedonskega kulturnega društva v Sloveniji. Bili smo na 12. Festivalu bosanske hrane v Ljubljani, kjer je veliko zanimanja požela Guinnissova džezva – vanjo gre 650 litrov vode in kar 65 kilogramov kave. Kavo iz velikanke je preizkusilo kar pet milijonov ljudi po vsem svetu in 3.650 Ljubljančanov. Na Krvavcu smo smučali z Albinom Tahirijem: prvi kosovski smučarski reprezentant na Olimpijadi v Pjongčangu je zobozdravnik s Koroške. Njegov oče je v 70ih prišel delat v železarno na Ravne na Koroškem, Albin pa je nedavno diplomiral iz stomatologije. Potrebujemo več medkulturnih mediatorjev, pa je pristojne pozvala Vera Haliti, medkulturna mediatorka za albansko govoreče ženske na Ljudski univerzi v Celju.
Nekdanji slovenski reprezentant in prvak evrolige Sani Bečirović je v studiu pojasnil, kako lahko tudi kletvice v srbohrvaščini motivirajo igralce na parketu. Košarka otroku s priseljenskim ozadjem pomaga izraziti njegov pravi jaz, nam je zaupal košarkarski as, ki je slovenske barve branil več kot 50-krat. Na košarkarskem igrišču za ljubljanskim Bežigradom smo ujeli Miloša Paravinjo, ki je z 18-imi leti iz hrvaškega Pulja prišel igrat košarko za Olimpijo. Kasneje je metal v koš za številne klube po vsej Evropi, ves čas ga je spremljala soproga Anja, sicer Slovenka, ki je odraščala na Švedskem. Preverili smo, kako v družini Paravinja »žonglirajo« med številnimi jeziki, ki jih obvladajo. Zapeljali smo se na slovenski Kras, kjer so v družini Gomezel potekale še zadnje kulinarične priprave pred pravoslavno veliko nočjo.
Arbnore Avdylaj je imela samo pet let ko je njena družina morala zbežati pred vojno na Kosovu. Po balkanski poti je hodila peš skozi Bosno, Hrvaško, Slovenijo in naprej v Italijo in Švico. Ko so se razmere umirile, se je družina za nekaj časa vrnila na Kosovo a se je leta 2006 trajno naselila v Sloveniji. »Daj« in »Ne razumem slovensko« sta bila edina stavka, ki ju je takrat 14-letna deklica lahko povedala v jeziku svoje nove domovine. Kljub temu je 8. razred končala z odličnim uspehom. Danes je uspešna podiplomska študentka mednarodnih odnosov na FDV-ju in prostovoljka pri Društvu Združenih narodov, ki pomaga drugim razumeti, kako je biti tujec. Najznamenitejši hrvaški kipar Ivan Meštrović je svoja dela trajno vpisal v kolektivni spomin kar treh nekdanjih skupnih držav: avstro-ogrske monarhije, Kraljevine SHS in socialistične Jugoslavije. Pogledali smo zakaj ga je pod svoje okrilje vzel starosta modernega kiparstva Auguste Rodin in se spomnili političnih idej, ki jih je podpiral kot intelektualec svojega časa. Poročali smo tudi o zbiranju podpisov za izboljšanje pravnega položaja narodnih in jezikovnih manjšin v EU z namenom, da bi Bruselj sprejel dodatne pravne podlage za zaščito njihovih pripadnikov. Državljansko pobudo je do zdaj podprlo 900.000 državljanov, za uspeh pa je treba do 3. aprila zbrati milijon podpisov. V Zalogu smo obiskali prireditev, ki tradicionalno združuje ljubitelje ljudske pesmi pri nas.
DR. EMILIJA STOJMENOVA DUH Slovensko znanost in gospodarstvo je v mrežo ustvarjalnih laboratorijev FabLab povezala znanstvenica makedonskega rodu doktorica Emilija Stojmenova Duh. Iz rojstne Vinice se je preselila v Maribor s samo 16 leti. Opravila je mednarodno maturo in leta 2009 postala najboljša študentka generacije na tamkajšnji fakulteti za elektrotehniko s povprečno oceno 9,8. Docentka na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Emilija Stojmenova Duh si prizadeva za več žensk v znanosti, ker jim to lahko izboljša kakovost življenja. Pripravili smo zgodbo o še enem Makedoncu, ki dela povsod – samo doma, v Makedoniji ne: režiser Aleksandar Popovski ima za sabo več kot 50 gledaliških predstav. Ustvarja od Stockholma in Londona do Istanbula in Grčije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Kako biti skupaj, kako smo se razvijali in kaj smo postali, ker smo čas preživljali z določeno osebo? Z večnim vprašanjem, ki preizkuša tako posameznike kot skupnosti se ukvarja performans Skupaj, ki traja kar šest ur, ustvarili pa so ga umetniki s srbskimi, hrvaškimi in bosanskimi koreninami.
Teorijo o nastanku ledenih dob in klimatskih spremembah je razvil srbski znanstvenik Milutin Milanković. Njegova Zgodovina astronomije je skoraj 70 let na voljo tudi v slovenščini, smo izvedeli na predavanju, ki so ga s pomočjo Društva Vukova zadužbina v Ljubljani organizirali Slovenska matica ter Slovenska in Srbska akademija znanosti in umetnosti. Bosansko-hercegovski pesnik Marko Tomaš je rojen v Ljubljani, oblikoval se je v Mostarju, živel je tudi v Splitu in Zagrebu. Vsa ta mesta so na njem pustila globok pečat. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj primerjalne književnosti in dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo Boris A. Novak je rojen v Beogradu. Kako je to mesto vlivalo nanj? Začetki pisanja Borisa A. Novaka so vezani za srbski jezik, saj je odraščal v dvojezičnem okolju.
Neveljaven email naslov
